Arhiv za kategorijo 'seks'

PODGORJANSKI FUK SKOZI PRIZMO ČUTOV

Kadar fukam, imam rad dovršen ambient, da so na koncu te odisejade, če je le možno, zadovoljeni vsi moji čuti, ne pa le moja um in telo.

Za moj nos poskrbi gospodična s svojimi umetnimi dišavami, torej s parfumi. Tako ali tako se praktično ne more zgoditi, da bi pogoj glede lepih vonjav pri meni ne bil izpolnjen, saj je čudovit parfum največkrat temeljni impulz, da sploh pristopim h gospodični, vsekakor pa je to nujen, seveda ne tudi zadosten razlog, da ob njej ostanem.
Nisem socialno segregativen pri izbiri fuk partnerke. To res ne. A lepo je, če je parfum visoko kvaliteten, kar ponavadi žal pomeni tudi, da je drag. Pritožite se na modno industrijo in na kolege potrošnike, ki na to, da se ta uboga odišavljena voda tako drago prodaja, pač pristajajo, če vam kaj ni všeč! Nisem jaz kriv, da je tako. Da pa je temu res tako, torej da drago obenem pomeni dobro, ve zelo dobro moj nos, a so me glede tega že podučile tudi punce v parfumerijah, ki so me vedno, kadar sem prišel po kak parfum, odganjale od nizkocenovnih parfumov, če sem ne po lastni volji, pač pa zaradi nevednosti slučajno zašel med take police. Rekle so mi, skoraj očitajoče, da je tisto za mladoletnice, jaz pa očitno rabim nekaj boljšega. Imele so prav. Kajpada. Morda mi to piše v očeh.

Kadar sem s punco vsaj malce daljše obdobje, kar meni vsaj v intenzivnih razmerjih praviloma ne uspe, potem sem vesel, če ima deklica malo širšo kolekcijo parfumov, recimo, da lahko za različne priložnosti in za različna svoja in moja razpoloženja uporabi različne dišave.
Tudi jaz imam seveda široko kolekcijo. Tako pač je. Ne moreš zahtevati nečesa od drugih, če sam nisi tak. Vsaj praviloma. Jean Paul Gaultier, Issey Miyake, Nikos, Escada, Boss, Kenzo ter stari dobri Diorjev Fahrenheit, ta mi gre sicer že na jetra, so trenutno na moji polici. Bejbam najbolj diši Gaultier. Že nekaj časa tudi meni. Odvisno sicer, kako sem oblečen, a ponavadi kar paše. Tudi Salvador Dali, ki pa ga nimam več, je super. Glede Gaultierja ni dvoma. Dišava seka. Temu odštekancu je spet uspelo sestaviti pravi zvarek. Ženske me takoj začno ovohavati, če je sreča, pa storijo še kaj več.
Parfumirane ženske res ljubim. Na takšne sem nor. To je torej osnova za čutilo, ki mu pravimo nos. So še drugi detajli povezani z vonjem, recimo od posteljnine, vonja stanovanja, avta, telesni vonj,…, a za potrebe tega mojega bloga res ne bi zakompliciral, kakor sicer znam, ko gre zares.

Naslednji atribut, ki vzpostavlja ugoden jebaški ambient in tako zagotavlja popolnosti bližji fuk, je pa zvok. Kaj pa drugega. To je v resnici še mnogo bolj komplicirana materija, kot je voh oziroma vonj oziroma parfumi. To je pa res hudo. Treba je imeti široko znanje in izostren občutek.
Ne vem niti tega, kako naj sploh začnem razlagati dileme te zahtevne zadeve. Morda bi začel s tem, da sem v mlajših letih rad fukal ob glasbi Sade. Da, Sade je čudovita, romantična, zanimiva in zelo lepa punca s čudovitim glasom in zatorej njena glasba v nobenem smislu ne more zmotiti. Nimam nič proti Arethi Franklin kot pevki, a pomislite, da fukate ob Arethini glasbi, denimo da ste sredi porivanja ob sicer odličnem komadu Think, potem pa zaradi njenega odličnega petja kar naenkrat in sredi divjega nabijanja v rit najdražje pomislite na tole obilno Aretho. Ja, ni da bi vam ravno okrepilo kurec, kajne? No, pri Sade se to povprečnemu, rečem lahko celo normalnemu človeku ne more zgoditi na tak način. Misel na Sade je samo dodaten afrodizijak.
V gimnaziji sem imel nekaj časa punco, ki so ji bili, tako kot tedaj, pravzaprav pa še sedaj, tudi meni, zakon Sade, Sting in Simply Red. Že zato sva se z njo dobro štekala. Da o njenem vabljivem telesu in njenem dobrem smislu za modo sploh ne razlagam. Njena edina napaka je bila, če pogledam v retrovizor življenja, da je (pre)daleč stanovala. Kakor koli že, najraje sva imela, če nama je skupaj prišlo ob Why Can’t We Live Together. Tisti kongi ali tam tami ali kaj že so, to bi kak stari bobnar vedel, ter bas in hammondke, pa od Sade glas v ušesih in njen stas v mislih ter moj kurec v moji gimnazijski lepotički so bili zagotovilo za orgazmično vzdušje. Ponavadi je to potekalo pri njej doma, sem ter tja sva pač špricala pouk in bila pri njej, daleč od mene, kamor sem se zato moral tovoriti s svojim modrim avtomatikom. To spominjanje me spomni tudi na komad Why Can’t This Be Love od Van Halen, ki sva ga prav z njo tudi uporabljala, a ob malo bolj energičnih trenutkih. Očitno sva, to me je zdajle prešinilo, nekje globoko v sebi vedela, da najino divje razmerje ne bo trajalo, pa sva imela na repertoarju bolj take vprašujoče se komade za svoje fuk himne.
Skratka, Sade je lahko klasična, pri meni po svoje že stereotipna rešitev za jebaške zadeve. A pri ljudeh kot sem jaz in pri malce odštekanih puncah, s kakršnimi imam žal in na srečo ponavadi opravka, zgolj Sade še zdaleč ne zadostuje. Faktorjev je cel kup. Morda je še najmogočnejši element odločanja o izboru glasbe v resnici razpoloženje ob seksu oziroma razpoloženje, ki se ga želi formirati ter zvrst seksa, ki se jo namerava artistično izvesti. Je oziroma naj bo romantično? Razvratno? Sado-mazo? Bo del časa zapolnil fisting? Gre za celonočni ali celo za celodnevni fuk? Hm, ne spominjam se, da bi imel kdaj večdnevno neprekinjeno orgijo! Tega bi se zagotovo spomnil. To samo za mimogrede, je pa vendarle to, če pomislim, izziv za mojo bližnjo prihodnost. Morda v to kako prepričam mojo rdečelasko. Kakor koli, nazaj k zadevi. Bo v igri kakšno orodje? Sva pijana? Takšna, recimo, vprašanje si je treba postaviti. Treba je torej najti sebi in karakterju časa in seksa ustrezno muziko. To je zadeva, ki je seveda vsaki osebi posebej lastna, točneje vsakemu paru posebej lastna. Tu ni formalnih receptov. Gre le za metodo dela. Opazil pa sem, da kadar se z bejbo dobro ujamem, se ponavadi skladajo tudi najine glasbene preference. V postelji so to lepo opazi.
Poleg navedenega pa pri tem poslu pazim tudi, da se ne ujamem v rutino oziroma enoličnost, vsaj ne pri eni in isti punci. Sprehoditi se je treba skozi različne zvrsti in časovna obdobja glasbene ustvarjalnosti. Če ne nudi rešitve cel album oziroma glasbenikov opus, se pa zagotovo povsod najde vsaj kak odličen komad. Pa se da tega potem na replay za seksu potreben čas. Absolutno pa pri tem poslu izvzamem pleh muziko, narodnozabavnjake in podobno sranje. Tega pri meni ni in se tudi ne sme pričakovati česa takšnega od mene. Neke zelo močne meje pa pač imam. Teh ne prestopim, ker jih nočem in v jih resnici zaradi mojih specifik osebnostne strukture tudi ne morem. Hvala bogu!
Skratka, povsod je kaj najti. Pa poglejmo nekaj primerov. Če je denimo fuk sredi poletja, potem lepo paše Paco de Lucia, če je pička agresivna, kar mi seveda vedno gode, naj dobi porcijo Marylin Mansona ali pa vsaj Thunderstruck od AC/DC, če je romantična klima, potem se harmonijo zagotovi recimo s Simply Red ali Neisho, da Leonarda Cohena niti ne izpostavljam, če je dekle baročnih oblin, naj ji do pizde seže Bach, če je z juga, bodo zanjo pravšnji, vedno upam, Leb i Sol, če je socialno čuteča, potem ji dam Peter Gabriela ali Tracy Chapman, če je vzdušje čarobno, imam na zalogi Vangelisa in še mnogo raje Enyo, morebiti tudi Kate Bush, ko hoče klasični divji fuk, ji dam U2, Doorse ali celo, v kolikor gre za elektroniki naklonjeno pičko, Depeche Mode, če je v igri navadna, lepa, idilična ljubezen, potem vsekakor Tina Turner ali Ray Charles ali Zucchero ali Fleetwood Mac ali Clapton, tu je izbira pač res široka, če sva oba z mucko že prilično nalita, hudo pohotna in zelo za štose, potem v cd ne more nič drugega kot Blues Brothersi, morda, res morda The Pogues, če hoče z ritko nabijati v jasnem ritmu, ji dam album od 50 Centa. In tako naprej. Ne škodi niti razmislek o tem, ali naj bo studijska ali pa live, koncertna izvedba glasbe. So namreč lahko opazne, celo pomembne distinkcije v fuku. Nekaterim mačkam pač paše, če se lahko počutijo, kot da fukajo sredi polnega stadiona. O stadionskem fuku povem nekaj enkrat drugič. No, bil je bolj peting, pa še to ne vem, če smem reči. A bila je neznanka in bilo je hudo erotično, vsaj to pa zagotovo smem samozavestno povedati. In bili so Rolligi.
A kakor koli že je, povsod se torej vsaki pički oziroma fuku lahko vedno kaj ustreznega najde. Naj se seveda ob taki priliki ne razmišlja predolgo, ker potem lahko upade razpoloženje za seks. To se pa ne sme zgoditi. Preveč študiozen pristop ni na mestu, ga odsvetujem. Zadeve se je treba učiti v prostem času, ko je čas za fuk, pa se mora moči skoraj avtomatično pograbiti ustrezen cd in ga s potrebno gracioznostjo vreči v napravo. Tako rekoč intuitvno. Le nesposobnež ne zmore zadovoljiti svojih in njenih ušes.
Problem je morda le, kadar je mrha razcepljena osebnost. Več izvajalcev naenkrat nima smisla poslušati. To bi najbrž bila huda zmeda. Ne vem, nisem še poskusil, le mislim si. Kakofonij ne maram. Pa še več aparatur bi potreboval. Taka naložba se splača le, če bi bil s tako pičko obsojen na dolgotrajno razmerje. Kar pa je že po sebi velika neprijetnost. No, kadar sem jaz slučajno s tako, tedaj usekam kar z Beethovnom. Tudi Debussy bi bil v redu, a gre meni načeloma že preveč na živce. Zdi se mi, da niti historicistični Carl Orf ne bi bil napačna izbira v tem primeru.
Skratka, vse se da urediti, le široko obzorje je treba imeti ter se pravočasno usposobiti. In treba je biti vseskozi odprt za glasbene preference pičkice. Kot kak DJ. Če mrha nekaj nujno hoče, potem naj ona to nujno dobi, pa če je zaradi tega treba sredi noči vdreti v prodajalno s cd-ji ali pa vsaj poklicati frenda, da ta urgira s svojo audioteko. Ni tu drugega izhoda, ni tu druge rešitve, ni tu kaj dosti razmišljati in okolišiti in iskati kakšne polovičarske možnosti. Treba je stvar izvršiti čimprej in po pričakovanjih! To je v bistvu ves štos. Radio Krka pač ni ustvarjen za seks. Sploh ne vem, zakaj je ustvarjen.
Jasno, naj sploh ne poudarjam, a naj s tem vendarle zaključim, da ne bo izgledalo zanemarjeno, ne le izbor glasbe, tudi zvok mora biti kvaliteten in moč primerno izbrana. Že dolgo imam zato nagledanega enega Bang&Olufsena, a zaenkrat še nisem šel v to investicijo. Bom moral počakati na bogatejše čase, če slučajno pridejo. Mi pa itak Technics, Nad in Jamo še povsem dobro služijo.

Za ostale čute oziroma čutila, torej za tip, vid in okus, to je menda vse, kar še imamo, pa poskrbi dekle že po definiciji. Njena svilena koža, lepo oblikovano telo z oblinami na pravih mestih in pa seveda slastna omakica njene pičkice.

Tako je to pri nas v Podgorju.

  • Share/Bookmark

NEKDANJA GIMNAZIJKA GOLA PRED OGLEDALOM

Včerajšnji dan, pravzaprav del dneva sem preživel z nekdanjo sošolko z novomeške gimnazije. Dobra frača. Zdaj že poročena. Drobna, gibčna, z dokaj obilnimi joški, s fino ritjo in s čudovito miselnostjo, kateri ni tuj niti najbolj perverzen seks. Podgorka kot se šika! O seksu se je vedno rada pogovarjala. Skoraj raje se je pogovarjala, kot pa je seksala. Vsaj včasih se mi je tako zdelo. A tega nisem razumel kot njeno napako.

Nanjo imam kar nekaj zanimivih spominov. Najbolj platonski je tisti iz gimnazijske garderobe. Med moško in žensko garderobo je bila v mojih gimnazijskih letih le tenka lesena stena. Tako tenka je bila, da so pridni kolegi gimnazijci skozi leta, a dvomim, da je bilo potrebno kaj dosti generacij, skoznjo izvrtali manjše število luknjic. Bile so drobne, kar je po svoje zanimivo. Nihče se jih ni niti trudil povečevati. To je bilo najbrž strateško zastavljeno, kajti če bi bile luknjice luknje, torej tako velike, da bi šla denimo cela roka skozi, bi kak hišnik hitro vse zaflikal ali celo postavil novo steno. Tako pa smo imeli mir. Zdaj so menda postavili že kar opečni zid, tako da morajo sedanji gimnazijci biti najbrž že na pol gradbinci, če želijo prodreti skozi.

Skozi vse te luknjice smo lahko pri preoblačenju gledali naše sošolke. Bilo nam je fino. Vsaj prva gimnazijska leta. Potem smo se že nekako zdeli sami sebi prezreli, da bi nam to kaj dosti pomenilo. Pa itak smo se jih kasneje že kako drugače lotili, bolj neposredno. Ni pa bilo toliko fino, kadar je ob tem gimnazijskem voajerizmu v našo garderobo priletel profesor za telovadbo. In vsakemu primazal nekaj precej krepkih. On ni pri tem nikoli kaj dosti šparal. Je kar pogumno usekal. Kakšne tožbe se ni bal. In še zmerjal nas je zraven, kot kak cigan. Saj ne rečem, da ne upravičeno, a povedati je treba, kakor sem to začutil. Tudi on sicer ni bil nek angel, a o tem morda kdaj drugič.
Sošolke se seveda te luknjice pridno prekrivale z oblačili, ki so jih obesile na obešalnike na drugi strani. A sem ter tja smo našli kak neosvojen oziroma pozabljen kraj. In zanj smo se znali skoraj stepsti, posebej, če je bila na drugi strani kaka vsem nam ljuba mačka. Sicer pa smo se znali tudi tovariško izmenjevati. Ne vsi, samo par privilegiranih. Ni bilo časa na razpolago, da bi ta razgled nudili čisto vsakemu pogleda potrebnemu pokavcu v treh razredih, kolikor se nas je zgnetlo tam notri. Preveč. Torej dostop samo za elito, da se čas in ponudba ne trošita vnemar. Ženska se prej ali slej obleče. Le nekaj ključnih sekund, v najboljšem primeru par minut, če jo kakšna z razgovorom zamoti pri oblačenju, ima človek v takih situacijah na razpolago. Zato jih res ne gre zapravljati.
Jaz sem imel precejkrat srečo, ker sem imel ob svojem obešalniku tako rekoč svojo luknjo, na drugi strani stene ob tej luknji pa je bila praviloma prav ta sošolka. Njo so čebelice lepo popikale po prsih, zato je bilo skozi luknjico dovolj videti. Sicer je imela vedno na sebi modrc, vsaj jaz je v garderobi nisem nikoli videl brez, sem imel pa jaz zato vedno pri sebi svojo domišljijo. Ne le kako izgleda ta zadeva brez modrca, pač pa sem si znal predstavljati tudi, kako izgledajo njeni joški z mojimi rokami na njih. In bil je to lep prizor. Vendar vse do zadnjega dne šole, da, prav do maturantskega pohoda nisem imel nič bolj intimnega z njo. Tedaj pač. Najbrž zato, ker sva bila oba dokaj nalita od vsega tistega alkoholnega sranja, ki smo ga tisti dopoldan imeli pri sebi. Jaz sem bil zelo nalit, ona pa najbrž tudi kar nekoliko. Zatem in morda prav zato sva imela še nekaj skupnih epizod. Ne veliko, a vse so bile atraktivne.

Zanimivo je bilo tudi ob enem od prvih najinih študentskih srečanj. Prišel sem v njeno ljubljansko študentsko stanovanje. Enosobno. Lepo urejeno. Prav prijeten kotiček. Tedaj je imela fanta, menda kar pretepača, a ga na srečo nisem nikoli videl. On pa mene tudi ne, še najmanj v kakšnem tako imenovanem nerodnem položaju z njo v dvojcu. Tisto jutro sem prišel torej k njej in to kar na svojo pobudo. Sem jo poklical in rekel, da bi prišel na obisk. Pa pridi, je rekla. In sem prišel.
Sprva sva malo klepetala, čez čas pa sva se namenila ven. Rekla je, da se bo preoblekla. Jaz sem sedel v tisti kuhinji oziroma jedilnici, ona pa je šla v kopalnico oziroma wc. In potem v spalnico oziroma dnevno sobo. Ja, kaj hočemo, tam so vse sobe tako kombinirane. Pač, majhna stanovanja. Tudi balkon ni bil le balkon, ampak je bil tudi študijska sobica z računalnikom, mizico… Čisto ok za študentko. Čakal sem. Ker za sabo ni zaprla vrat te dnevne sobe-spalnice, sem menil, da se ne more dogajati nič posebnega. In sem dvignil rit ter naredil tiste tri korake, kolikor je od kuhinjske mizice preko hodnika bilo potrebno, da sem poškilil v sobo, kjer je bila. Uf. Bilo je kaj videti. Lep prizor. Gola, povsem gola, gola kot Eva je stala pred velikim ogledalom. Ogledovala se je. Kurec mi je takoj stopil, pa že prej ni bil ravno mlahav. In sem gledal. Najprej me ni opazila. Z rokami si je šla po telesu. Tudi po svojih joških, ki so mi bili vedno všeč. Opazila me je v ogledalu. Rekla je, da naj ne gledam. Nasmehnil sem se. Kako bi ne gledal, ženska? Saj to res ni nekaj vsakdanjega, kar vidim. Vsaj zame ne. Drugič pa zapri vrata. A ne? No, je videla, da mi je res prijetno, pa zato ni vztrajala pri zahtevi. Je kar stala pred ogledalom in se še naprej gledala in se nežno gladila. Stopil sem do nje in jo še sam božal. Na sebi je imela štiri roke. Najbrž se je čudovito počutila, saj so vse štiri roke zelo dobro vedele kaj in kako naj božajo. Pripeljala sva jo do orgazmov. Ona in jaz. Njo. Stoje. A glas je zadrževala, čeprav zna, kakor sem videl kasneje, vpiti kot nora, ko dobi orgazem. In to celo v tistem majhnem blokovskem stanovanjcu s kupom sosedov vse naokoli. Ne vem, kako so se gledali po teh dnevnih, nočnih, večernih, jutranjih krikih spolne naslade. Morda si ga je kak možakar spodaj na roke metal. Morda je vzburilo kakšno sosedo. Orgazmi so sledili. Všeč ji je bilo. Meni pa tudi. Posebej ko sem se potikal po njeni lepi pički in zabaval njen velik ščegetavček. Samo z rokami. Detel je moral ostati pridno v hlačah. A nič ne de, je kasneje vse nadoknadil.
Potem mi je dovolila, da jo oblečem. Od hlačk do hlač, od modrca do bluze. Še obul sem jo in pri tem z njenim podplatom še malo svojega kurca podrgnil. Treba je izkoristiti priložnost, če pride blizu.
Odšla sva ven. Jaz s trdim, ona pa z mokro. Oba sva bila zadovoljna.

Z njo imam še več zanimivih zgodb, toda o drugih kdaj drugič. Za danes je dovolj. Moram še kaj drugega početi, da si vsaj za kak hlebec kruha zaslužim.

  • Share/Bookmark

FUK SREDI NOČNIH BRUSNIC

Šel sem na zabavo v brusniški lokal Kaval. Mislim, da je odtlej minilo že tri mesece. Morda celo še kak dan več. A kdo in zakaj bi to sploh štel? Bilo je in to je, kolikor zadeva to zgodbo, dovolj povedati, da se jo umesti v ta dolgi čas.

Na gostovanje v Brusnice, najbrž v okviru svoje vseslovenske turneje po vseh naših zakotnih vaseh, ki v svojem osrčju premorejo vsaj eno krčmo, je prišel Sebastijan. Je Sebastian? Ne vem. Vem pa, da je pevec. In še pleše povrhu. Zna torej nekaj več, kot recimo Sting ali pa Mark Knopfler. Kdo bi si mislil, da imamo tu blizu nekaj takega?

Z družbo smo šli prispevat k tamkajšnji gužvi. Sebastijanova glasba mi je toliko znana, da vem, da si ne želim, da mi postane znana bolj. Njega pa v resnici izrabljam samo kot vabo za to, da morebiti ujamem kakšno podgorsko fračo. Ljudski glas pravi, da ni nemogoče, da ob njegovem nastopu kakšna mlada pade v trans ali pa se ji vsaj hlačke močno omočijo. In v takih trenutkih sem rad v bližini. Da jih zadržim ali pa da jim pobrišem. To je seveda šala. Itak se mi zdi, da na take zadeve hodijo predvsem mladoletnice. Te pa niso ravno zame. A morda se tokrat vmes najde tudi kakšna starejša, sem si tedaj dajal vzpodbudo. Ponavadi je tako. Navsezadnje, že če je recimo bejba v svojih dvajsetih letih, no, potem je zame vse že povsem ok. Se zato ne grem pritoževat nobenemu! In kakšno tako sem onikrat željno pričakoval.

Ko je moški v tridesetih, je morebiti kar srečen, saj lahko fuka, če mu je od boga dano, precej žensk. Široka paleta jih je. Tridesetletnice, štiridesetletnice in seveda dvajsetletnice. Tisti, ki so malo sprevrženi pa tudi precej starejše in pa tudi najstnice. Jaz nisem sprevržen. Zato imam sredi svojih tridesetih let načelo, da delujem le v obsegu tridesetih let, torej nekje od 21. leta do 50. leta starosti. To je več kot ok. Ne zgolj to, to je celo več, kot normalen moški sploh zmore. Še natančneje lahko povem. To je več, kot moški realno sploh lahko dobi. Najbrž so le redki tako srečni, to menda je lahko poimenovano sreča, ne verjamem, da bomo polemizirali še glede tega, da se sprehajajo gor in dol znotraj tako širokega starostnega spektra žensk.
Temu lahko pristavim, da sem sam bistveno manj uspešen pri mlajših babah, kot pa sem uspešen pri starejših. Če bi moral povedati v odstotkih, bi rekel, da starejše tvorijo 80% mojega kavsanja, mlajše pa 20%. Pa morda sem pristransko povedal, namreč celo še kaj preveč v prid mlajših. Očitno nisem ravno model za novodobne mladinke. Ali pa me enostavno trenutno ne zanimajo. Upam, da se to v nekaj bodočih letih vendarle obrne v prid mlajšim.

Zaneslo me je. Vrnimo se raje k zgodbi. V brusniškem Kavalu je bilo zanimivo. A sem se bolj ali manj zadrževal zunaj in se pogovarjal z znanci. Nič posebej zanimivega nisem izvedel. Pa tudi povedal najbrž ne. Tako je življenje v Podgorju. Kar je zanimivo, to skrivamo. Kam bi nas pa pripeljalo, če bi vsak recimo vedel, da kot udarjen rad fukam poročeno rdečelasko v poznih štiridesetih? In drugi imajo najbrž podobne zanimive, a po svoje prepovedane zgodbe. Zato o teh ne govorimo in ne sprašujemo. Jih le slutimo. Zato ali vsaj tudi zato se moramo pogovarjati o trivialnostih.
No, in ker je bilo vse res sila trivialno, sem ob razgovoru gledal naokoli, pač v hotenju, da se naj pa vsaj moje oko napase na čem bolj zanimivem. In oko je zaznalo! Oko je ugledalo. Ni kaj, imam oko sokolovo. Zagledal sem znanko iz Stopič, mislim, da ima 28 let, ali nekaj takega. Spoznal sem jo v Ljubljani, ko je študirala ekonomijo. Na nekem žuru v Festivalni sva se precej pobližje spoznala. Tam nama je bilo ok, a se potem nisva več ukvarjala en z drugim. Razen zelo občasno. Rekel sem si, da bi zdaj spet lahko bil tak čas, trenutek občasnosti. Vsaj ta večer.

Stopil sem do nje in jo ugrabil prijateljicam. Odmaknila sva se. Še vedno mi je všeč, sem nedvoumno  ugotovil. Tedaj pa mi je bila sploh, ker je bila tako jebežljivo urejena. Ona je pravzaprav vedno takšna. Tokrat je imela na sebi plašček, a odpet, zato so se lepo videli njeni ostali atributi, ki so jih zakrivali le kratko, a sila elegantno krilo, ter bluza s kupom odpetih gumbkov pod vratom. Njen vrat je oh in sploh. Vse skupaj so lepo dekorirali njeni dolgi, povsem ravni lasje. Da je bila mera polna, je dišala kot boginja. Gucci. Sem se hotel kar prilimati nanjo že zaradi tega parfuma, da o moči ostalih magnetov sploh ne govorim. Mimogrede: Guccija uporablja tudi moja rdečelaska.
 
Stopiška mrhica je takoj vedela, da sem razpoložen za seks. Najbrž sem spet tako fukotožno gledal, kot znam le jaz. Da bi ženska to na meni opazila in dešifrirala, seveda ne rabi biti ali postati genij. In sva šla na en sprehod po Brusnicah. Vem, hecno, sprehod po Brusnicah!?! Kaj pa je zdaj to? Kot da bi to bil Piran ali pa Monte Carlo, da ne rečem Firence ali Siena ali San Giminiano ali Grožnjan! Jebi ga, pač moraš znati narediti največ iz tega, kar v danih razmerah imaš. In tokrat je bil edini razpoložljivi ambient ravno brusniški. Prestopila sva oni potoček, šla proti cerkvi in potem levo malo gor v hrib in se zatem spustila nazaj ter hodila med hišami. Pripovedovala mi je, kaj vse počne v zadnjih letih. Med njenimi besedami sem jo nežno objel in ji tudi že nalimal roko na rit. Nič nesramnega ni to, da ne bi kdo mislil. Se z njo že toliko poznava, da je tako dejanje povsem spodobno. Še več, to je, kadar sva seveda na samem, skoraj pričakovano dejanje. Bilo bi kar nespodobno, morda bi mi celo zamerila, če je v takih razmerah ne bi močno prijel za rit. Ni pa, da bi človek kar vsaki nalimal svojo roko na dražečo rit. Seveda, da ne! Treba je imeti pamet in takt tudi pri teh rečeh!

Detel je že čakal. Slutil je, da bo akcija. Trd in napet je od spodaj pozorno opazoval, če bom uspel. Navijal je visoko iztegnjen. Eh, moj Detel, danes ti ne bom dal dela. Imel sem namreč trdno idejo, da bi Stopičanko nabrisal kar z jezikom. Ženske imajo to rade. Ni ji bilo prav nič tuje, ko sem ji tako predlagal. Oči so se ji v brusniški noči prav zabliskale. Nekaj trenutkov sva se pohotno gledala. Takrat mi je Detel tako stopil, da me je že motilo. Ampak disciplina je disciplina. Ni tu kaj.

Nežno sem jo naslonil na eno od brusniških hiš v vzporedni ulici ob glavni vaški magistrali. V hiši so očitno gledali Hri bar. Nisem se dal motiti hecom, ki so prodirali skozi zaprto okno. Spustil sem se nižje in se skril pod njeno krilce. Poljubljal sem jo po stegnih, počasi in nežno. Z rokama pa sem jo kar močno prijel za ritnici. In jih gnetel. Imela je nogavice s podvezicami. Uf, kakšna rit, še danes razmišljam predvsem o njej.

Riti mi zadnje čase nasploh kratijo mir, čeprav zase ne bi mogel reči, da sem z ritmi obseden človek. Na ženske nasploh gledam holistično. Hočem, da je vse ok. Obraz, rit, lasje, noge, joški, lepo oblikovani nohti, nežne roke, zadosti pameti in inteligence, kanček pokvarjenosti pri seksu, smisel za oblačenje in odišavljenje. Holistično. Če je vse super, potem delam kot nor. Drugače me sploh ne premakne. No, mora biti že res hudo, da se poženem naprej v primeru, da ni vse tip top. Dobro, da ženske niso tako zahtevne pri meni, kajti tedaj bi ostal brez fuka.

Ob tem mojem razmišljanju sem ji že umaknil hlačke s pizidce in z jezikom začel slikati po njej. Od zgoraj sem prejemal zvoke zadovoljstva, celo vzhičenja. To pripoznanje mojemu obvladovanja orodja mi je dajalo dodaten zagon. Tako nežno je stokala. Za hec sem ji še nos dal v pičko in z njim malo povrtal po njej. Bilo ji je smešno. Nato sem spet predano lizal in še s prsti prodiral vanjo. Seveda sem si prste vsakič lepo obliznil. Moram reči, da mi je tudi fisting hodil po glavi, a najbrž bi na ulice privabila cele Brusnice, če bi ta večer in tamkaj poskusila še to reč. Nisva želela najinih Podgorce tako zelo zmotiti. Pa še lubrikanta seveda nisem imel v žepu. Kako bi le? Ščegetavček se ji je kar strumno postavil. Moj Detel, ki je precej na dnu tega dogajanja obupano ždel, bi mu zavidal. Ona je pa kar hlipala, stokala in z rokami obdelovala sebe in mene. Prijalo ji je. Božal sem ji rit, ona si je gnetla joškice. Mene je malo brigalo, njo pa se mi zdi tudi prav nič, če bi kdo prišel mimo. Mislim, da se sploh ne bi sekirala. (Joj, sem se spomnil na eno mojo portoroško prigodo, a o tem kdaj drugič.) Pa ni prišel nihče. In oba sva bila zadovoljna. Ona s svojimi orgazmi, jaz pa z njeno mokro pičko v mojih ustih.

Potem sva se še sprehajala. Vse do vodnega rezervoarja na vrhu hriba nad Brusnicami sva šla. In se nato spustila nazaj do Kavala, kjer se je zabava počasi pričenjala.

  • Share/Bookmark