Arhiv za kategorijo 'Novo mesto'

NAHRANILA TE BOM S PIČKO

Telefon je zazvonil. Bil sem nekoliko presenečen. Ona je bila. Rdečelaska. Rekla je, da se lahko srečava pri njej za dve strastni uri. Ima v službi premor. Froci so v Ljubljani, mož dela, v Novem mestu je vroče, ona pa me hoče. Kot večino dni. Šala. Lepo. Prositi se nisem dal, čeprav sem jo malo že imel na sumu, da se mi morda hoče kako maščevati za tisti psevdosadomazo pred dnevi. Odvihral sem k njej, ne da bi sploh razmišljal o ostalih zadevah, ki sem jih opravljal ali bi jih moral opravljati. Njen klic mi je povsem zameglil um in oko. V vsakem oziru sem imel samo še njo pred sabo. Drugo me ni več zanimalo. Če si me ona zaželi, je to kot ukaz! Ni izbire, ni razmisleka. Cilj je le eden. Poti se pa najde na tisoče, samo da se dospe. Pozabil sem tudi na pravilo, ki ga imam sicer z njo, da fukava le v Podgorju. Jebeš norme, jebeš uzance, jebeš konvencije! Kdo kurca je pa lahko načelen v takih trenutkih? Z zanosom sem odpeketal k njej.

Ko sem prispel v njeno stanovanje, sem jo hotel direktno naskočiti. A je imela boljšo in povsem enostavno idejo. Seveda sem ubogal.

Slekla se je. Obdržala je le čudovit modrc, nogavice s podvezami in z debelejšim čipkastim robom ter zelo lepe rdeče čevlje z visoko peto. Vzburljivo. Detel je kar utripal. Na posteljo je v steklenih posodicah razporedila različno sadje. Priložila je tudi nož. Nisem točno vedel, kaj to bo. Ulegla se je na svojo veliko posteljo, svileno posteljnino srebrne barve je pripravila za to priložnost, in razkrečila noge. Njene noge ljubim na nek poseben način. Rad jih vidim v kakšnem frfotavem, lahkotnem, krajšem krilu, in čakam, da ji ga za kratek trenutek dvigne veter. Pa tega trenutka še nisem dočakal. Še čakam.
Meni je rekla, naj se slečem od pasu navzgor. Samo to.

Vprašala me je, če sem lačen. Sem, zelo sem, tebe sem lačen kot volk z Gorjancev, sem ji rekel kot kak poet. Kaj pa sadje, bi jedel tudi sadje, je vprašala. Bi, sem odvrnil. Bi oboje, je vprašala. Tebe z veseljem, sadje pa tudi, če pač pride zraven, sem povedal. Dragi moj mladi jebač, potem pa kar na delo, je ukazala, dovoli, da te osebno nahranim. Nahranila te bom s pičko, je zažgolela. Meni se je to slišalo kot pravljica. Mar sanjam? Kje sem? Še diham?

Čakale so me rdeče jagode, banane, zelen kivi, zelo zrele breskve, celo grozdje pa še marelice. Med razkrečenimi nogami na svileni posteljnini me je pričakovala tudi njena lepa pička. Vse je bilo na kupu. Kaj bi človek sploh hotel več?

Ampak človek lahko dobi več! Zahtevala je, da vzamem jagode in jih stlačim v njeno pičko. Uf, ljubim take zahteve! Jemal sem jagodo za jagodo in jih vtikal noter. Zraven sem ji z njimi še malo dražil ščegetavček in jo seveda za vsakim drobnim dejanjem lepo poljubil na mucko. Noter je šlo kar nekaj teh mehkih jagod in vse so se malo stisnile. Iz pizde moje rdečelaske je pritekel rdeč sokec. Izdatno je zadišalo. Kot kak sokovnik je bila, vam rečem. Bilo mi je blazno všeč. Njej pa itak. Potem je rekla, da naj ji grem zdaj pa v pičko, jemljem ven, kar bom dosegel, in vse to pojem. Bajno. Pa sem šel še v to smer. Sprva je nekaj te kaše kar sama nekako iztisnila ven, jaz pa sem samo nastavil usta. Kako čudovito. Potem sem ji šel s prsti noter in počasi praznil to lepo in toplo skledico ter jedel. Govorila nisva nič. Vse je bilo že jasno. Zadevo sva nato ponovila z drugim sadjem. Z bananami. Nisem smel vtakniti cele banane, kakor bi človek banalno pomislil in morda upal, ampak sem jo moral narezati na koščke. Zato je torej bil nož. Pizda, sem res užival. Rad imam njeno domišljijo. Banana prežeta s sokom njene pičke! Pa bi človek sploh lahko hotel kaj bolj užitnega?! Tako sva se zabavala in me je počasi hranila dobro uro. Ona je bila kot v transu, ko sem vtikal vanjo sadeže, jo poljubljal ter ji segal v pičko. Jaz pa sem itak doživel pravo razsvetljenje. Zares.

To je bila ena najbolj odštekanih, a obenem ena od najbolj prijetnih dogodivščin v mojem življenju. Na koncu me je še lepo pobožala po Detlu. Zadovoljen sem odšel.
Zaradi mene bi se po tem lahko ta dan še cel svet podrl, pa bi jaz na koncu tega dne vendarle rekel, da je za mano en fantastičen dan!

Rdečelaska moja, ti si zakon! Že samo gledam te rad. Kaj šele ostalo.

  • Share/Bookmark

PREBIČAL SEM JO, MRHO RDEČKARSKO!

Sado-mazo mi ni blizu, ni mi povšeči. Da je temu tako, sem boleče spoznal v strogo, no, v pretežno seksualnih odnosih z mojo nekdanjo gimnazijsko sošolko. V študentskih letih. Ta seksualna zvrst ji je bila namreč precej blizu. V občasnih razmerjih z njo sem tudi okusil, da je to, ko gre zares, morda le malo preveč divje. Vsaj za moj okus in čeprav je ta pička ponavadi hotela biti celo v podrejenem položaju. Uživala je, če se je lahko počutila nemočno in če sem jo grobo obdeloval. To je ljubila. Ja, tudi take so! In v vsakdanjem svetu izgledajo tako prekleto normalno, da se človek mimogrede zmoti. In zaide v boleče težave.

Pa sva se igrala. Če je bila to sploh igra? In sem jo bičal, ji v pizdo in v rit porival vse mogoče, topil sveče na njej… Toda ko je bilo obratno, ko je torej hotela, kaj hotela, zahtevala je, da sem jaz v podrejeni poziciji, kar na srečo ni bilo zelo pogosto, je bilo pa zelo hudo. Meni. Ker ona je te stvari vzela zelo zelo zelo zares. Prekleto. Včasih sem se že prav bal priti k njej, ker nisem mogel biti prepričan ali bo tokrat vendarle na vrsti normalen, klasični fuk, recimo en misijonar, ali pa bo spet tisto sado-mazo sranje, ki bo mojega Detla spravilo ob pamet.
Imela je seveda zelo bizarne ideje. In vse svoje ideje je tudi zelo konsekventno izvrševala. Pizda, včasih sem jo res grdo klel in privezan in ves v bolečinah razmišljal, kako ji bom vrnil milo za drago, ko bova končno zamenjala položaj. A sem žal vedno znova ugotovil, da ne morem biti preveč grob. Največ, kar sem zmogel storiti v svojih povračilnih ukrepih, je, da sem jo, ko je naneslo, grobo fukal v danko. To jo je bolelo kot hudič, pa če sem si ga še tako obdal z vazelino. Saj mene je tudi bolelo, a njo bistveno bolj. In to mi je bilo dovolj, da sem našel v nabijanju njene riti velik sadistični užitek.

Seveda je imela pička vedno pri sebi vse možne klinčeve pripomočke za izvrševanje teh svojih sado-mazo bizarnosti. Včasih je z delom tega arzenala v torbici prišla tudi k meni. Ja, še pri sebi nisem bil varen. Le Bog ve, kolikšen del svojega študentskega denarja je zapravila za vse te sado-mazo pripomočke. Imela je sicer srečo, da je dobivala Zoisovo štipendijo. Komu ta država daje denar?! Človek ne more verjeti! Če slučajno kakšnega pripomočka ni bilo pri roki za udejanjenje njenih sado-mazo ambicij, je šla pa v kuhinjo iskat. V kuhinjo! Tam je bilo pa seveda spet boga in pol, ki se ga je dalo uporabiti v njene kreativne namene. Ne bi verjeli, kaj se lahko dela s kleščami za orehe in kako globoko lahko pride ročaj od kuhalnice! Slučajno kdo ve, za kaj je lahko uporabno ono stepalo za beljak? Ha. A treba ji je bilo ugoditi, saj je v normalnih razmerah prav dobro fukala. To izgubiti v tistih študentskih letih, pa bi bila prevelika škoda.

No, toliko v spominu. A tokrat sem bil po dolgem času vendarle odločen, da eno mrho divje prebičam. Po svoji volji. Da ji izbijem škodljive misli iz glave. To sem si želel storiti z mojo rdečelasko. Ona je ravno prav odštekana glede teh stvari in ima še nekaj igralskega talenta, ki v tej zadevi povsem prav pride. Svojevrsten bič sem že imel, šel sem pa tudi v nabavo, da bi dobil še lisice. Ostalega sado-mazo sranja tokrat nisem iskal. Morda kdaj drugič, čeprav dvomim.

Poklical sem mojo rdečelasko in ji rekel, da jo želim videti, pa ne le to, sem nadaljeval, tokrat te želim prebičati, mrhica moja lepa! Vprašala je, kaj je s tistim velikim fukom pod Gorjanci, ki naj bi se, kakor sem ji obljubljal, slišal po celi Dolenjski? Ooo, to še pride, mrha rdeča, počakajva midva še malce toplejše vreme Pravo vročino. Odgovor jo je zaenkrat zadovoljil.

Kmalu zatem se je s svojim majhnim avtom pripeljala k meni. Bil je že večer, kar je bilo ok. Pač ne maram, da mi te vaške priokničarke zijajo pred moja vrata, kdo pa da zdaj spet prihaja k meni. Veljam namreč za povsem spodobnega fanta, kar se mi zdi okej, in mi zato ni do tega, da bi se ta podgorjanski mit zrušil. V družbi je treba imeti eno podobo, v spalnici pa bolj prav pride povsem drugačna. In tokrat sem si nadel peklenski videz. Kajpada, bila je igra, kar je tudi moja rdečka vedela. Vsaj mislil sem. Prepričan pa sem, da ji ni bilo niti približno jasno, kakšen dolg in debel bič jo čaka.

Na vratih sem jo pričakal s kurcem v roki in s titovko na glavi. Tudi salutiral sem. Za hec. V bistvu je titovka pionirska čepica, jebi ga, shranjujem pač take socialistične artefakte, le da sem tisto pionirsko značko zamenjal z rdečo zvezdo. Naredil sem mrk obraz, no, resen obraz, in ji ukazal, da naj stopi naprej in se skipa v spalnico. Da je bila stvar bolj zanimiva, sem počakal, da je odložila plašč, slekla hlače in bluzo, potem pa sem jo zagrabil na grobo in kar strgal z nje ostale zadeve. Je kar šlo. Sem se namreč pri sebi malce bal, da bo težje in da bi bila to farsa. Ostalih oblačil nisem strgal z nje iz povsem praktičnih razlogov. Rdečelaska se mora pač nekako spodobno vrniti domov. Če bi ji uničil zgornja oblačila, bi doma najbrž morala kaj razlagati. Tako pa ne. Malo mi je bilo žal lepih, čipkastih, rožnatih zadevic. A kar se mora, se mora. Ji bom že kupil nove.

Vse je potekalo brez besed. In prav krhka je izgledala v tej igri. Zagrabil sem lisice in ji roke privezal na posteljo. Je dobro, da imam tako posteljo, ki ima prečke. Noge pa sem ji privezal kar z žametnim trakom ravno tako na posteljo. Seveda tako, da je bila dodobra razkrečena. Ob tem pa sem jo tudi izdatno podložil pod ritjo oziroma medenico, da ji je srednji del bil precej dvignjen. Tako sem jo rabil.

In nato sem izvlekel bič. To je bil šok zanjo. Se je kar malo nasmejala. Moj bič je bil namreč moj kurec. Ja, zaželel sem si jo prebičati s kurcem. Z mojim trdim kurcem. Sicer bi bilo bolje, če bi imel kot kak črnec kakšnih trideset centimetrov dolgega, a nekako sem se prepričal, da bo tudi mojih osemnajst centimetrov dovolj. V teh zadevah je dobro, da je kurec malce mlahav, ker potem, zdi se mi, bolj useka. Toda ob moji razgaljeni rdečelaski to ni šlo. Ob njenem telesu mi pač otrdi kot diamant. In tako sem jo začel s trdim kurcem klofati. Seveda ne bi imelo smisla, da jo klofam kjerkoli, ampak sem moral izbrati občutljivejše dele. Najprej sem jo s kurcem bičal po obrazu. Všeč mi je bilo, da je ob tem stokala, kot da jo res boli. Potem sem jo bičal po joških, nazadnje pa sem se preselil k njeni pizdi. Mislim, da je bil to zadetek v polno. Šel sem ji med noge, čisto zraven privzdignjene pičkice in jo začel s kurcem urno in dosti divje udrihati. To je bilo morda res malo bolj zanimivo tudi zanjo. In bičal sem jo kar nekaj časa. S kratkimi premori, da je prišla k sebi. Uživala je. Pri tem so se njeni igrani kriki bolečine zlivali s pristnimi kriki ugodja. Najbrž zato, ker je tudi ščegetavček dobil svoj del trpljenja. Prišlo ji je. Prihajalo ji je. In bil sem vesel. Kajpada. Od tega bičanja meni ni prišlo, pa tudi moj kurec je po svoje kar trpel. Nisem ga nič šparal. Sem bil kot kak mazohist, ne pa sadist. Ker sem se hotel pripeljati do orgazma, sem jo potem še zajahal čez trebuh in si ga nad njenimi joški divje drkal. Ko mi je prišlo sem špricnil po njej. In odšel stran.

Pustil sem jo privezano na postelji. Samo. Osamljeno. Ja, to se ji je pa moralo zdeti čudno. Jo je malo prestrašilo, da nisem slučajno postal čisto usekan. Zaloputnil sem vrata. In šel v kopalnico, da sem se uredil. Pa potem še malo v kuhinjo. Pa posedet v dnevno sobo. Sicer sem vseskozi mislil nanjo. A jebi ga, samo-mazo je sado-mazo. Je že kričala iz sobe. A je nisem registriral, mrhe rdečkarske. Tole z rdečkarji mi je všeč, ker v tem mojem kraju so v glavnem kar belogardisti in bi se jim najbrž lepo zdelo, če bi jim dal vedeti, da grdo obdelujem eno rdečo mrho. Bi mi še dodatno dvignilo ugled. Je bila res kar šokirana, moja lepa rdečka. In s tisto spermo po joških in obrazu, ki se ji je že sušila, ji je bilo najbrž posebej čudno, neprijetno, tesnobno. Ja, prav všeč mi je bilo tole, čeprav sem si v resnici vendarle bolj želel biti ob njej. Ampak potem to ne bi bilo pravo.

Ogledal sem si še eno oddajo na televiziji, vmes poslušal njeno občasno vpitje, ki je bilo že malce histerično, potem pa sem vendarle šel nazaj k njej. Z mrkim obrazom. Kva je prasica, sem ji rekel. Je že jokala. Revica. No, to je bilo pa že preveč zame, pa sem se ji nasmehnil in ji rekel, da se samo hecam, srček moj. Sem jo takoj odvezal. Pa me je začela tepsti kot vraga. Je tolkla kot nora.
Ampak na koncu sva se pa divje poljubljala. S tisto klinčevo spermo na njenem obrazu. Stuširal sem jo še in potem poslal domov.

Je rekla, da me ubije, če še kdaj kaj takega naredim. A ko je ob desetih zvečer odšla, se je lepo nasmehnila. Mater, ima dobro rit tale moja skodrana rdečka.

  • Share/Bookmark

NEKDANJA GIMNAZIJKA GOLA PRED OGLEDALOM

Včerajšnji dan, pravzaprav del dneva sem preživel z nekdanjo sošolko z novomeške gimnazije. Dobra frača. Zdaj že poročena. Drobna, gibčna, z dokaj obilnimi joški, s fino ritjo in s čudovito miselnostjo, kateri ni tuj niti najbolj perverzen seks. Podgorka kot se šika! O seksu se je vedno rada pogovarjala. Skoraj raje se je pogovarjala, kot pa je seksala. Vsaj včasih se mi je tako zdelo. A tega nisem razumel kot njeno napako.

Nanjo imam kar nekaj zanimivih spominov. Najbolj platonski je tisti iz gimnazijske garderobe. Med moško in žensko garderobo je bila v mojih gimnazijskih letih le tenka lesena stena. Tako tenka je bila, da so pridni kolegi gimnazijci skozi leta, a dvomim, da je bilo potrebno kaj dosti generacij, skoznjo izvrtali manjše število luknjic. Bile so drobne, kar je po svoje zanimivo. Nihče se jih ni niti trudil povečevati. To je bilo najbrž strateško zastavljeno, kajti če bi bile luknjice luknje, torej tako velike, da bi šla denimo cela roka skozi, bi kak hišnik hitro vse zaflikal ali celo postavil novo steno. Tako pa smo imeli mir. Zdaj so menda postavili že kar opečni zid, tako da morajo sedanji gimnazijci biti najbrž že na pol gradbinci, če želijo prodreti skozi.

Skozi vse te luknjice smo lahko pri preoblačenju gledali naše sošolke. Bilo nam je fino. Vsaj prva gimnazijska leta. Potem smo se že nekako zdeli sami sebi prezreli, da bi nam to kaj dosti pomenilo. Pa itak smo se jih kasneje že kako drugače lotili, bolj neposredno. Ni pa bilo toliko fino, kadar je ob tem gimnazijskem voajerizmu v našo garderobo priletel profesor za telovadbo. In vsakemu primazal nekaj precej krepkih. On ni pri tem nikoli kaj dosti šparal. Je kar pogumno usekal. Kakšne tožbe se ni bal. In še zmerjal nas je zraven, kot kak cigan. Saj ne rečem, da ne upravičeno, a povedati je treba, kakor sem to začutil. Tudi on sicer ni bil nek angel, a o tem morda kdaj drugič.
Sošolke se seveda te luknjice pridno prekrivale z oblačili, ki so jih obesile na obešalnike na drugi strani. A sem ter tja smo našli kak neosvojen oziroma pozabljen kraj. In zanj smo se znali skoraj stepsti, posebej, če je bila na drugi strani kaka vsem nam ljuba mačka. Sicer pa smo se znali tudi tovariško izmenjevati. Ne vsi, samo par privilegiranih. Ni bilo časa na razpolago, da bi ta razgled nudili čisto vsakemu pogleda potrebnemu pokavcu v treh razredih, kolikor se nas je zgnetlo tam notri. Preveč. Torej dostop samo za elito, da se čas in ponudba ne trošita vnemar. Ženska se prej ali slej obleče. Le nekaj ključnih sekund, v najboljšem primeru par minut, če jo kakšna z razgovorom zamoti pri oblačenju, ima človek v takih situacijah na razpolago. Zato jih res ne gre zapravljati.
Jaz sem imel precejkrat srečo, ker sem imel ob svojem obešalniku tako rekoč svojo luknjo, na drugi strani stene ob tej luknji pa je bila praviloma prav ta sošolka. Njo so čebelice lepo popikale po prsih, zato je bilo skozi luknjico dovolj videti. Sicer je imela vedno na sebi modrc, vsaj jaz je v garderobi nisem nikoli videl brez, sem imel pa jaz zato vedno pri sebi svojo domišljijo. Ne le kako izgleda ta zadeva brez modrca, pač pa sem si znal predstavljati tudi, kako izgledajo njeni joški z mojimi rokami na njih. In bil je to lep prizor. Vendar vse do zadnjega dne šole, da, prav do maturantskega pohoda nisem imel nič bolj intimnega z njo. Tedaj pač. Najbrž zato, ker sva bila oba dokaj nalita od vsega tistega alkoholnega sranja, ki smo ga tisti dopoldan imeli pri sebi. Jaz sem bil zelo nalit, ona pa najbrž tudi kar nekoliko. Zatem in morda prav zato sva imela še nekaj skupnih epizod. Ne veliko, a vse so bile atraktivne.

Zanimivo je bilo tudi ob enem od prvih najinih študentskih srečanj. Prišel sem v njeno ljubljansko študentsko stanovanje. Enosobno. Lepo urejeno. Prav prijeten kotiček. Tedaj je imela fanta, menda kar pretepača, a ga na srečo nisem nikoli videl. On pa mene tudi ne, še najmanj v kakšnem tako imenovanem nerodnem položaju z njo v dvojcu. Tisto jutro sem prišel torej k njej in to kar na svojo pobudo. Sem jo poklical in rekel, da bi prišel na obisk. Pa pridi, je rekla. In sem prišel.
Sprva sva malo klepetala, čez čas pa sva se namenila ven. Rekla je, da se bo preoblekla. Jaz sem sedel v tisti kuhinji oziroma jedilnici, ona pa je šla v kopalnico oziroma wc. In potem v spalnico oziroma dnevno sobo. Ja, kaj hočemo, tam so vse sobe tako kombinirane. Pač, majhna stanovanja. Tudi balkon ni bil le balkon, ampak je bil tudi študijska sobica z računalnikom, mizico… Čisto ok za študentko. Čakal sem. Ker za sabo ni zaprla vrat te dnevne sobe-spalnice, sem menil, da se ne more dogajati nič posebnega. In sem dvignil rit ter naredil tiste tri korake, kolikor je od kuhinjske mizice preko hodnika bilo potrebno, da sem poškilil v sobo, kjer je bila. Uf. Bilo je kaj videti. Lep prizor. Gola, povsem gola, gola kot Eva je stala pred velikim ogledalom. Ogledovala se je. Kurec mi je takoj stopil, pa že prej ni bil ravno mlahav. In sem gledal. Najprej me ni opazila. Z rokami si je šla po telesu. Tudi po svojih joških, ki so mi bili vedno všeč. Opazila me je v ogledalu. Rekla je, da naj ne gledam. Nasmehnil sem se. Kako bi ne gledal, ženska? Saj to res ni nekaj vsakdanjega, kar vidim. Vsaj zame ne. Drugič pa zapri vrata. A ne? No, je videla, da mi je res prijetno, pa zato ni vztrajala pri zahtevi. Je kar stala pred ogledalom in se še naprej gledala in se nežno gladila. Stopil sem do nje in jo še sam božal. Na sebi je imela štiri roke. Najbrž se je čudovito počutila, saj so vse štiri roke zelo dobro vedele kaj in kako naj božajo. Pripeljala sva jo do orgazmov. Ona in jaz. Njo. Stoje. A glas je zadrževala, čeprav zna, kakor sem videl kasneje, vpiti kot nora, ko dobi orgazem. In to celo v tistem majhnem blokovskem stanovanjcu s kupom sosedov vse naokoli. Ne vem, kako so se gledali po teh dnevnih, nočnih, večernih, jutranjih krikih spolne naslade. Morda si ga je kak možakar spodaj na roke metal. Morda je vzburilo kakšno sosedo. Orgazmi so sledili. Všeč ji je bilo. Meni pa tudi. Posebej ko sem se potikal po njeni lepi pički in zabaval njen velik ščegetavček. Samo z rokami. Detel je moral ostati pridno v hlačah. A nič ne de, je kasneje vse nadoknadil.
Potem mi je dovolila, da jo oblečem. Od hlačk do hlač, od modrca do bluze. Še obul sem jo in pri tem z njenim podplatom še malo svojega kurca podrgnil. Treba je izkoristiti priložnost, če pride blizu.
Odšla sva ven. Jaz s trdim, ona pa z mokro. Oba sva bila zadovoljna.

Z njo imam še več zanimivih zgodb, toda o drugih kdaj drugič. Za danes je dovolj. Moram še kaj drugega početi, da si vsaj za kak hlebec kruha zaslužim.

  • Share/Bookmark