RITKA NA ABSOLUTNEM VRHU DOLENJSKE

Mislim, da sem enkrat bežno že zapisal, kaj sem počel na absolutnem geografskem kopenskem vrhu Dolenjske. Sem to smiselno zapisal? Menda ga ni junaka, ki bi si upal oporekati, da je Trdinov vrh vrh Gorjancev in da so Gorjanci najvišje hribovje na Dolenjskem. Kvečjemu kak Hrvat z nekaj boljšimi živci si še morebiti upa malce oporekati, a še tak reče zgolj, da gre za Sveto Gero, ne pa za Trdinov vrh. Kar pa je eno in isto. A mi Podgorci vemo, da je v resnici Trdinov vrh, ne pa Sveta Gera. A zakaj bi si delali posel s prepričevanjem trdobučnežev.
Trdinov vrh pa ima celo svoj umetni vrh. Kar je storila narava, je eno, človek pa je hotel še višje. In so pač na Trdinovem vrhu zgradili še razgledni stolp, menda je bil sprva lesen, zdaj pa je že dolga desetletja betonski. Tak dlje zdrži pokonci. Kasneje so postavili še en stolp, oddajniški. A zdaj ne bi šli v polemiko, kateri je daljši in trši. Važno je, da je Trdinov vrh najvišji in da je na Trdinovem vrhu postavljen še razgledni stolp, katerega vrh je za navadnega Dolenjca najvišja točka, kamor more priti. In tja sva prišla tudi z  mojo nekdanjo lepo mrho z Dolža, ki se mi, mimogrede povedano, še vedno ni oglasila na moj poziv njej na tem blogu.

Bilo je to že kar nekaj let nazaj. Odpravila sva se z Gabrja preko Gospodične na Trdinov vrh. Sredi tedna je bilo, zato pa toliko bolj mirno. Skoraj nobene žive duše, le jaz in ona, pa najbrž še kaj srn, zajcev, lisic in na srečo nisva videla, da bi bil vmes tudi kak medved. Na Gospodični sva pojedla eno Mrharjevo gobovo juho, te nimajo ravno vedno, je pa odlična, ko je, in sva zatem šla še više. Počasi sva se prikobacala na vrh in se za nekaj časa zleknila na tiste ostanke cerkvice. Vedno znova študiram, komu so dovolili, da je tam sredi teh ostankov zlil skupaj še nek grozen betonski model, maketo kaj vem česa sploh. A jaz res nisem arhitekt, da bi sodil o takih rečeh. Ležala sva z mojo Dolžanko kar nekaj časa. Bila sva tiho. Potem pa sva doživela dva vzgiba. Vsak svojega. Jaz sem dobil vzgib, da bi rad fukal, ker je bilo tako prijetno toplo in sveže, pa njo sem imel poleg, ona pa je dobila notranji poriv, da bi šla na tisti razgledni stolp. Ne bodi len, pač pa kreativen, in sva združila ideji v eno rešitev, naredila sva kompromis, kakršnega svet še ni videl. Odločila sva se, da greva na vrh stolpa in če bo možno, bova zgoraj naredila en kratek višinski fuk.

Podvig se je že začel prijetno. Zame. Tiste lestve, ki po betonskem stolpu vodijo na njegov vrh, so naredili tako, da moraš biti skoraj akrobat, da ti uspe zlesti gor. Saj ne rečem, meni, ki sem bil in sem visok, gibčen in močan, uspe, njej sem pa moral nesebično pomagati. Dekle je pač, pa še drobna… Ni problema, roke imam, močne so in rade primejo kakšno dekle in jo porinejo proti nebu. Prijela se je za prvo lestvino, jaz pa sem jo prijel za rit in jo tlačil gor, više in še više. Počasi je imela tudi noge na lestvi in je lahko odplezala naprej navzgor. Dobro, da mrha ni imela vrtoglavice. Sledil sem ji tik za ritjo. Prilezla sva na prav nič udoben in če po pravici povem tudi ne ravno ne vem kako izjemno razgleden vrh stolpa. Preveč je visokega drevja naokoli, da bi se videlo naokrog. Ker nisva mogla videti vsega, kar sva želela, sva imela toliko več časa, da sva lahko izpolnila drugi element dane zaveze. Višinski fuk.
Tam gor se ne da fukati na tisoč in en način, no, vsaj jaz tega ne znam, predvsem pa si ne upam, zato sva se odločila za enega od elementarnejših položajev. Od zadaj, nekako po pasje. Kakšne hude predigre sploh nisva imela, jaz sem bil že preveč pohoten, Detel je bil povsem trd, ona pa je najbrž hotela fuk, pa nato tudi čimprej dol. Zato sem ji nežno snel kratke športne hlačke in spodnjice, spomnim se še prav dobro, da so bile rdeče, ona pa se je upognila, lepo izbočila svojo krasno ritko ter seveda močno prijela ograjo. Varnost je varnost. Tesno je tam zgoraj. Res. Detel je bil pa vesel. Je pokonci čakal, da mu odprem okno, kot da bi se še sam želel čim bolj razgledati. In sva porivala par minut kot nora. Žal si je nisem upal ob tem držati za joške ali vsaj za kaj drugega, ker sem se vsled varovanja lastne osebe oziroma življenja dokaj krčevito držal ograje, da ne bi zaradi v žaru fuka izgubljene pozornosti kam omahnil. Saj ne vem kakšne izbire pravzaprav ni, torej zgolj kakšnih 20 metrov nižje. A bilo je čudovito. Lepo sva se pofukala in obenem še gledala naokoli, kar se je pač videti dalo. Pustil sem ji, da je sopla, hropla, pihala in sopihala, stokala in enkrat celo divje zavpila. Mislim, da do bližnje vojske vendarle ni prišel glas, saj je armada ostala na svojih mestih. Nato sva se oblekla, spustila s stolpa, spustila s Trdinovega vrha in zapustila Gorjance s tem prečudovito nenavadnim novim spominom.

Stolp stoji še dandanes. A žal odtlej pa doslej nisem več imel prilike ponoviti projekt. Toda bom! Prisežem, da bom, ker je tako prekleto nenavaden!

  • Share/Bookmark


3 komentarjev

  1. danijel, dne 11.10.2007

    Dobr si, matr jaz na stolpu komaj stojim, kaj šele da bi porival…
    Ni kaj…le tako naprej..

  2. Maverick, dne 15.10.2007

    Med vinogradi
    Lepa jesen je napovedovala obilje rujne kapljice. V zraku je bil kostanj in mošt, posredno pa tudi mušice okrog glav in pred očmi. Leto se je poslavljalo s plodno jesenjo. In plodno se je počutila tudi moja znanka.
    Nič posebnega, po dolgih letih zakona in garanja v kopalnici ob pralnem stroju in ob večnem čakanju in predvidljivih izgovorih moža, se je počutila zapostavljena. Nekaj besed tu, prijateljski trepljaj po roki in iskra je preskočila. Datum se je ponujal kar sam in dobila sva se na parkirišču – vsak s svojim avtom, neodločena o željah za ta večer. Izbrala sva moj avto in se odpeljala v neznano. Bolj sem razmišljal, manj lokacij se mi je zdelo primernih za nočno mečkanje. Nato se mi je posvetilo: če vino sprošča človeka, da včasih pove tudi kar ne misli, bo vinograd skril najino početje nocoj. Na srečo se je pripravljalo k nevihti, tako da tudi sprehajalcev ne bo.
    Nič ni imela proti, ko sem zapeljal na samotno pot in parkiral avto med trte. Noč naju je skrila v svoje nedrje. Sam pa sem si tudi srčno želel zlesti v njeno nedrje. Nežno sem jo poljubil, toliko da sta se jezika srečala. Plašno se je odzvala. Po dveh, treh poizkusih pa sta jezika že plesala divji ples. Zavore so popustile in strast je butnila na plano. Pohlevna gospodinja? Prosim vas lepo – divja žival, ki je nagonsko hotela obdržati svojo vrsto! Potegnila me je nase, komaj sem našel ročko na sedežu in že sva bila zleknjena na sovoznikovem sedežu. Počasi sem jo raziskoval, s konico jezika po čelu, mimo nosa, do ustnic. Se zapeljivo pomudil na jeziku in odfrfotal do ušesnih mečic, ki sem jih rahlo pogrizljal s svojimi sekalci. Globoko je zadihala. Sem ponovil celo zgodbo še na drugi strani. Vzdihljaj je bil še globji… Iz ušesa sem se vrnil na brado in se po vratu spustil do prve ovire: gumb na bluzi. Med kroženjem z vrhom jezika sem ji gumb nežno odpel. Nadaljeval sem z odpenjanjem do popka. Z jezikom sem potoval proti jugu in spotoma odpenjal ovire. Globoko dihanje je nadomestilo sopenje, ki ni prenehalo. Šipe na avtu so se primerno zarosile in naju skrile pred morebitnimi radovedneži. Majico mi je že zdavnaj potegnila čez glavo in s prsti raziskovala moj hrbet. Pri popku sem se obrnil nazaj proti prsom. Imela je majhne, a čvrste joškice, ki sem jih srčno želel pomečkati. Seveda sem z jezikom plesal po njej in se približeval modrcu. Lizal sem ob robu čipke in stopnjeval napetost. Po mojem hrbtu je začela grebsti z nohti… Nekako sem ji odpel zaponko a modrca nisem umaknil. Z jezikom sem odmikal nežno čipko in se bližal bradavici. Ko sem počasi prispel do vrha, je kot velika malina štrlela k višku in kar klicala nase naslado. Kdo sem jaz, da se bi upiral? Vzel sem jo v usta tako, da je bila bradavička edina stvar, ki sem se je dotikal na njej. Grizljal sem jo in vlekel vase. Po njenem gruljenju sem si mislil, da ji stvar paše, pa sem vse skupaj ponovil na drugi joški. Ko sem tam končal, je imela oči steklene, usta na pol odprta, dihala je plitko, sunkovito in čisto vseeno ji je bilo, kaj z njo delam, dokler ne neham.
    Pa sem se spustil spet do popka z jezikom. Prispel sem do gumba na hlačah in do zadrge. Odpel sem oboje in z jezikom kar po hlačkah drsel naprej. Bila je mokra, čakala me je. In vendar sem ji hlačke še izdatno namočil s slino. Prijel sem za hlačnici in potegnil hlače iz nje. Iz hlačk pa se je kar sama zvijugala. Še meni je pomagala, da sem se znebil odvečne obleke in me vlekla nase. Namesto, da jo bi pohotno nasadil kot mi je velevalo srce, sem poslušal možgane in jo začel nežno poljubljati malo nad kolenom. Z jezikom sem delal kroge in potoval… Tokrat na sever! Ko sem prikrožil do njenega grmička, sem ob nogi zavil do popka. In še na drugi nogi enako. Začela je pridušeno stokati. Roke sem ji držal za zapestje, ker je bila pregroba s svojimi nohti! Tako dolgo sem krožil gor in dol, da je zahtevala, naj grem vanjo. Zakaj pa ne? Z jezičkom sem ji razprl ustnice in našel vir zla med njenimi nogami. Kakor prej z bradavico, sem sedaj gnetel majhen gumbek med njenimi nogami, ki je nabreknil kot gozdna jagoda, ko jo namočiš v rum. Začela je mešati z ritjo in stoki so bili glasnejši in pogostejši. Ker tudi sam nisem mogel več nadzirati dogajanja med svojimi nogami, sem se odločil napasti. Hotel sem priti do kondoma a kaj, ko je bil v predalčku za rokavice, ki sem ga s celim telesom zapiral. Kurc ga gleda, sem si mislil (itak nisem imel nič krvi v zgornji glavi več) in jo nasadil, kot da je to zadnja stvar, ki jo delam pred smrtjo. Ujela sva ritem in divje nabijala. Niti na misel nama ni prišlo, da bi menjavala položaje – divje živalsko sva nabijala en drugega in kričala. Dežne kaplje nevihte, ki se je v tem času razdivjala, so dušile najine krike.
    Avto se je nehal gugati. Obrisal sem svoje seme iz njenega trebuha in že razmišljal, kje vse so ostali sledovi. Na pol sva se oblekla, prižgala avto in se stiskala še sekundo dvajset. Nato se nama je obema začelo muditi. Zategnil sem jo na parkirišče k njenemu avtomobilu in jo ob slovesu mokro poljubil. Izpod sedeža sem potegnil rdečo vrtnico in ji jo podaril. Toliko o romantiki. Pa sem šel.

  3. Tanga, dne 24.07.2008

    Takšen višinski sex bi si tudi jaz želela

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !