DVE GIMNAZIJKI OB ENEM GIMNAZIJCU V PODGORJU
Ok, tole je pa zgodba, spet sicer iz pubertetniških let, a mi jo po mojem premišljenem mnenju lahko zavida velik del sveta, vsekakor pa cel živeči moški svet. Zato ni nič narobe, če jo obelodanim celo debelo desetletje in pol kasneje. Se mi pač zdi, da vsaj po njej izstopam iz seksualnega sivega povprečja. Zgodbo mi lahko zavida svet, kakor seveda jaz zavidam tistim, ki to, kar sem jaz doslej doživel le enkrat v življenju, doživijo večkrat. Namreč, seks v troje z dvema, kot se je na koncu lepo izkazalo, hudo divjima bejbama.
Priznam, že na začetku priznam, grešil sem, saj sem se do tega uspeha, do te najbolj cenjene trofeje v moškem svetu, prebil z grdo prevaro. Toda ko je bila prevara razkrita, ni bil nihče jezen, žalosten ali užaljen. Torej kakšne resne škode ni, predvsem pa sem po tem tako zelo hlepel in hlepel sem še posebej po tem, da bi dobil skupaj prav ti dve punci, da sem bil pripravljen zato odločno poteptati vse veljavne družbene norme, ki bi mi stopale na pot do cilja. In nekaj sem jih tudi res poteptal. Jebeš norme, sem si rekel, tak seks je nad vsako normo. Vzrok grdi prevari, grdi pod narekovaji, je bil v tem, da nisem poznal druge poti, kako nas dobiti skupaj, kakor možnost, da sem prvi bejbi rekel, da imam prijateljico, s katero se imava kar rada, a da je, kakor mi je zaupala, zaljubljena tudi v njo ter bi bila vesela, če bi se kar skupaj lahko kdaj srečali, meni pa si, kar itak že veš, tudi zelo všeč, sem ji še rekel. Skoraj obratno zgodbo sem povedal drugi, čeprav je bilo tej že kristalno jasno, da sem nanjo nor, ker je to, če ne drugače, občasno začutila v svoji muci. Opazil sem tudi, da eni in drugi zelo gode vest o tem, da je sta si vizualno in tudi sicer, sem pač kar napletel nekaj, zelo všeč. Jaz sem obe v tistem času, bil sem tedaj že v četrtem letniku, poznal dokaj dobro, kolikor seveda lahko nekoga v tem obdobju življenja, ko se vse dnevno spreminja, sploh v resnici poznaš. Obe sta eno leto mlajši od mene, a pravi seks bombi, vsekakor prvovrstni gimnazijski mrhi. Vse na njiju je bilo super in kot se za gimnazijke spodobi, in kar imam pri ženskah itak še posebej rad, sta bili tudi ustrezno oziroma ravno prav odštekani v svojih glavah. Z obema sem se že lepo imel, z vsako posebej seveda. Oni dve pa sta se bolj ali manj poznali le na videz, saj se, kakor sem čutil, nista ravno najbolje prenesli, ker sta si, menim, da je naslednje bil temeljni vzrok, največkrat konkurirali pri istih žrebcih. Smo vendarle majhna skupnost, pa se zato bejbe, posebej v mladih letih, ko iščejo meso nekako zgolj v svoji starostni kategoriji in še dokaj blizu doma, hitro znajdejo v prepiru za isti kos lokalnega moškega mesa. Kakor koli, obe visoko vrednotita lepo, sta tudi malce odštekani, tudi precej inteligentni, no, bili sta, zdaj ne vem, kaj je z njima, in ker imata torej obe hudo dober videz, se mi je svitalo, da sta si v resnici všeč, sovražita pa se le na površju. Klasika.
Razmerje med nami tremi sem torej dobro evidentiral in valoriziral, načrt sem imel tvegan, a kot se je kasneje izkazalo očitno dovolj dober, in na koncu je na srečo bil plod mojih ekspertiz in nasploh psihofizičnih naporov velik uspeh.
Bil sem kot v transu več dni zapored, namreč že preden se je stvar sploh dejansko zgodila. Res, tedaj sem bil pa povsem v transu, ekstatičen. Ker je bilo od srečne novice, da smo vsi za, pa do dne tega veličastnega seksa predvidenih nekaj dni premora, sem se tedaj, spomnim se, zelo bal, da ne bo šlo kaj narobe. Saj se menda razume zakaj? Ženske v sebi stalno nekaj premlevajo in tuhtajo, se veliko sprašujejo, in plod tega njihovega početja je žal včasih lahko usoden za moško srečo. Zato sem bil v onih dneh do njiju nekako posebej pozoren, ustrežljiv, prijazen in nasploh super. Vzdržalo je. Počutil sem se kot car.
Ko sem že ravno pri teh prevarah, naj povem, da prav v aktualnem času zopet razmišljam o prav enaki metodi, da bi točno tak srečni dogodek lahko ponovil. Le da bi tokrat metodo uporabil na drugih dveh mačkah, namreč na moji rdečelaski in na frizerki, na starejših mrhicah torej. Kolikor njiju poznam, frizerko resda slabše, a jebi ga, bom pač malo tvegal, jima ideja morda ne bi bila tuja. Še študiram, kako točno se bom tega lotil. Morda pa ju enkrat enostavno povabim na večerjo, obe naenkrat, in jima direktno, povsem odkrito povem, kaj bi jaz srčno rad, ter ju vprašam, če je kakšna možnost, da bi si tudi oni zaželeli prav enako. Pa kar bo, pač bo.
Ampak vrnimo se v preteklost.
Pravzaprav ne. Ne da se mi več pisati. Bomo kdaj drugič nadaljevali. Tule bom kar končal. Enkrat naslednjič pa torej o tem, kar se je dogajalo, ko smo se mi trije znašli skupaj …