PODGORJANSKI FUK SKOZI PRIZMO ČUTOV

Kadar fukam, imam rad dovršen ambient, da so na koncu te odisejade, če je le možno, zadovoljeni vsi moji čuti, ne pa le moja um in telo.

Za moj nos poskrbi gospodična s svojimi umetnimi dišavami, torej s parfumi. Tako ali tako se praktično ne more zgoditi, da bi pogoj glede lepih vonjav pri meni ne bil izpolnjen, saj je čudovit parfum največkrat temeljni impulz, da sploh pristopim h gospodični, vsekakor pa je to nujen, seveda ne tudi zadosten razlog, da ob njej ostanem.
Nisem socialno segregativen pri izbiri fuk partnerke. To res ne. A lepo je, če je parfum visoko kvaliteten, kar ponavadi žal pomeni tudi, da je drag. Pritožite se na modno industrijo in na kolege potrošnike, ki na to, da se ta uboga odišavljena voda tako drago prodaja, pač pristajajo, če vam kaj ni všeč! Nisem jaz kriv, da je tako. Da pa je temu res tako, torej da drago obenem pomeni dobro, ve zelo dobro moj nos, a so me glede tega že podučile tudi punce v parfumerijah, ki so me vedno, kadar sem prišel po kak parfum, odganjale od nizkocenovnih parfumov, če sem ne po lastni volji, pač pa zaradi nevednosti slučajno zašel med take police. Rekle so mi, skoraj očitajoče, da je tisto za mladoletnice, jaz pa očitno rabim nekaj boljšega. Imele so prav. Kajpada. Morda mi to piše v očeh.

Kadar sem s punco vsaj malce daljše obdobje, kar meni vsaj v intenzivnih razmerjih praviloma ne uspe, potem sem vesel, če ima deklica malo širšo kolekcijo parfumov, recimo, da lahko za različne priložnosti in za različna svoja in moja razpoloženja uporabi različne dišave.
Tudi jaz imam seveda široko kolekcijo. Tako pač je. Ne moreš zahtevati nečesa od drugih, če sam nisi tak. Vsaj praviloma. Jean Paul Gaultier, Issey Miyake, Nikos, Escada, Boss, Kenzo ter stari dobri Diorjev Fahrenheit, ta mi gre sicer že na jetra, so trenutno na moji polici. Bejbam najbolj diši Gaultier. Že nekaj časa tudi meni. Odvisno sicer, kako sem oblečen, a ponavadi kar paše. Tudi Salvador Dali, ki pa ga nimam več, je super. Glede Gaultierja ni dvoma. Dišava seka. Temu odštekancu je spet uspelo sestaviti pravi zvarek. Ženske me takoj začno ovohavati, če je sreča, pa storijo še kaj več.
Parfumirane ženske res ljubim. Na takšne sem nor. To je torej osnova za čutilo, ki mu pravimo nos. So še drugi detajli povezani z vonjem, recimo od posteljnine, vonja stanovanja, avta, telesni vonj,…, a za potrebe tega mojega bloga res ne bi zakompliciral, kakor sicer znam, ko gre zares.

Naslednji atribut, ki vzpostavlja ugoden jebaški ambient in tako zagotavlja popolnosti bližji fuk, je pa zvok. Kaj pa drugega. To je v resnici še mnogo bolj komplicirana materija, kot je voh oziroma vonj oziroma parfumi. To je pa res hudo. Treba je imeti široko znanje in izostren občutek.
Ne vem niti tega, kako naj sploh začnem razlagati dileme te zahtevne zadeve. Morda bi začel s tem, da sem v mlajših letih rad fukal ob glasbi Sade. Da, Sade je čudovita, romantična, zanimiva in zelo lepa punca s čudovitim glasom in zatorej njena glasba v nobenem smislu ne more zmotiti. Nimam nič proti Arethi Franklin kot pevki, a pomislite, da fukate ob Arethini glasbi, denimo da ste sredi porivanja ob sicer odličnem komadu Think, potem pa zaradi njenega odličnega petja kar naenkrat in sredi divjega nabijanja v rit najdražje pomislite na tole obilno Aretho. Ja, ni da bi vam ravno okrepilo kurec, kajne? No, pri Sade se to povprečnemu, rečem lahko celo normalnemu človeku ne more zgoditi na tak način. Misel na Sade je samo dodaten afrodizijak.
V gimnaziji sem imel nekaj časa punco, ki so ji bili, tako kot tedaj, pravzaprav pa še sedaj, tudi meni, zakon Sade, Sting in Simply Red. Že zato sva se z njo dobro štekala. Da o njenem vabljivem telesu in njenem dobrem smislu za modo sploh ne razlagam. Njena edina napaka je bila, če pogledam v retrovizor življenja, da je (pre)daleč stanovala. Kakor koli že, najraje sva imela, če nama je skupaj prišlo ob Why Can’t We Live Together. Tisti kongi ali tam tami ali kaj že so, to bi kak stari bobnar vedel, ter bas in hammondke, pa od Sade glas v ušesih in njen stas v mislih ter moj kurec v moji gimnazijski lepotički so bili zagotovilo za orgazmično vzdušje. Ponavadi je to potekalo pri njej doma, sem ter tja sva pač špricala pouk in bila pri njej, daleč od mene, kamor sem se zato moral tovoriti s svojim modrim avtomatikom. To spominjanje me spomni tudi na komad Why Can’t This Be Love od Van Halen, ki sva ga prav z njo tudi uporabljala, a ob malo bolj energičnih trenutkih. Očitno sva, to me je zdajle prešinilo, nekje globoko v sebi vedela, da najino divje razmerje ne bo trajalo, pa sva imela na repertoarju bolj take vprašujoče se komade za svoje fuk himne.
Skratka, Sade je lahko klasična, pri meni po svoje že stereotipna rešitev za jebaške zadeve. A pri ljudeh kot sem jaz in pri malce odštekanih puncah, s kakršnimi imam žal in na srečo ponavadi opravka, zgolj Sade še zdaleč ne zadostuje. Faktorjev je cel kup. Morda je še najmogočnejši element odločanja o izboru glasbe v resnici razpoloženje ob seksu oziroma razpoloženje, ki se ga želi formirati ter zvrst seksa, ki se jo namerava artistično izvesti. Je oziroma naj bo romantično? Razvratno? Sado-mazo? Bo del časa zapolnil fisting? Gre za celonočni ali celo za celodnevni fuk? Hm, ne spominjam se, da bi imel kdaj večdnevno neprekinjeno orgijo! Tega bi se zagotovo spomnil. To samo za mimogrede, je pa vendarle to, če pomislim, izziv za mojo bližnjo prihodnost. Morda v to kako prepričam mojo rdečelasko. Kakor koli, nazaj k zadevi. Bo v igri kakšno orodje? Sva pijana? Takšna, recimo, vprašanje si je treba postaviti. Treba je torej najti sebi in karakterju časa in seksa ustrezno muziko. To je zadeva, ki je seveda vsaki osebi posebej lastna, točneje vsakemu paru posebej lastna. Tu ni formalnih receptov. Gre le za metodo dela. Opazil pa sem, da kadar se z bejbo dobro ujamem, se ponavadi skladajo tudi najine glasbene preference. V postelji so to lepo opazi.
Poleg navedenega pa pri tem poslu pazim tudi, da se ne ujamem v rutino oziroma enoličnost, vsaj ne pri eni in isti punci. Sprehoditi se je treba skozi različne zvrsti in časovna obdobja glasbene ustvarjalnosti. Če ne nudi rešitve cel album oziroma glasbenikov opus, se pa zagotovo povsod najde vsaj kak odličen komad. Pa se da tega potem na replay za seksu potreben čas. Absolutno pa pri tem poslu izvzamem pleh muziko, narodnozabavnjake in podobno sranje. Tega pri meni ni in se tudi ne sme pričakovati česa takšnega od mene. Neke zelo močne meje pa pač imam. Teh ne prestopim, ker jih nočem in v jih resnici zaradi mojih specifik osebnostne strukture tudi ne morem. Hvala bogu!
Skratka, povsod je kaj najti. Pa poglejmo nekaj primerov. Če je denimo fuk sredi poletja, potem lepo paše Paco de Lucia, če je pička agresivna, kar mi seveda vedno gode, naj dobi porcijo Marylin Mansona ali pa vsaj Thunderstruck od AC/DC, če je romantična klima, potem se harmonijo zagotovi recimo s Simply Red ali Neisho, da Leonarda Cohena niti ne izpostavljam, če je dekle baročnih oblin, naj ji do pizde seže Bach, če je z juga, bodo zanjo pravšnji, vedno upam, Leb i Sol, če je socialno čuteča, potem ji dam Peter Gabriela ali Tracy Chapman, če je vzdušje čarobno, imam na zalogi Vangelisa in še mnogo raje Enyo, morebiti tudi Kate Bush, ko hoče klasični divji fuk, ji dam U2, Doorse ali celo, v kolikor gre za elektroniki naklonjeno pičko, Depeche Mode, če je v igri navadna, lepa, idilična ljubezen, potem vsekakor Tina Turner ali Ray Charles ali Zucchero ali Fleetwood Mac ali Clapton, tu je izbira pač res široka, če sva oba z mucko že prilično nalita, hudo pohotna in zelo za štose, potem v cd ne more nič drugega kot Blues Brothersi, morda, res morda The Pogues, če hoče z ritko nabijati v jasnem ritmu, ji dam album od 50 Centa. In tako naprej. Ne škodi niti razmislek o tem, ali naj bo studijska ali pa live, koncertna izvedba glasbe. So namreč lahko opazne, celo pomembne distinkcije v fuku. Nekaterim mačkam pač paše, če se lahko počutijo, kot da fukajo sredi polnega stadiona. O stadionskem fuku povem nekaj enkrat drugič. No, bil je bolj peting, pa še to ne vem, če smem reči. A bila je neznanka in bilo je hudo erotično, vsaj to pa zagotovo smem samozavestno povedati. In bili so Rolligi.
A kakor koli že je, povsod se torej vsaki pički oziroma fuku lahko vedno kaj ustreznega najde. Naj se seveda ob taki priliki ne razmišlja predolgo, ker potem lahko upade razpoloženje za seks. To se pa ne sme zgoditi. Preveč študiozen pristop ni na mestu, ga odsvetujem. Zadeve se je treba učiti v prostem času, ko je čas za fuk, pa se mora moči skoraj avtomatično pograbiti ustrezen cd in ga s potrebno gracioznostjo vreči v napravo. Tako rekoč intuitvno. Le nesposobnež ne zmore zadovoljiti svojih in njenih ušes.
Problem je morda le, kadar je mrha razcepljena osebnost. Več izvajalcev naenkrat nima smisla poslušati. To bi najbrž bila huda zmeda. Ne vem, nisem še poskusil, le mislim si. Kakofonij ne maram. Pa še več aparatur bi potreboval. Taka naložba se splača le, če bi bil s tako pičko obsojen na dolgotrajno razmerje. Kar pa je že po sebi velika neprijetnost. No, kadar sem jaz slučajno s tako, tedaj usekam kar z Beethovnom. Tudi Debussy bi bil v redu, a gre meni načeloma že preveč na živce. Zdi se mi, da niti historicistični Carl Orf ne bi bil napačna izbira v tem primeru.
Skratka, vse se da urediti, le široko obzorje je treba imeti ter se pravočasno usposobiti. In treba je biti vseskozi odprt za glasbene preference pičkice. Kot kak DJ. Če mrha nekaj nujno hoče, potem naj ona to nujno dobi, pa če je zaradi tega treba sredi noči vdreti v prodajalno s cd-ji ali pa vsaj poklicati frenda, da ta urgira s svojo audioteko. Ni tu drugega izhoda, ni tu druge rešitve, ni tu kaj dosti razmišljati in okolišiti in iskati kakšne polovičarske možnosti. Treba je stvar izvršiti čimprej in po pričakovanjih! To je v bistvu ves štos. Radio Krka pač ni ustvarjen za seks. Sploh ne vem, zakaj je ustvarjen.
Jasno, naj sploh ne poudarjam, a naj s tem vendarle zaključim, da ne bo izgledalo zanemarjeno, ne le izbor glasbe, tudi zvok mora biti kvaliteten in moč primerno izbrana. Že dolgo imam zato nagledanega enega Bang&Olufsena, a zaenkrat še nisem šel v to investicijo. Bom moral počakati na bogatejše čase, če slučajno pridejo. Mi pa itak Technics, Nad in Jamo še povsem dobro služijo.

Za ostale čute oziroma čutila, torej za tip, vid in okus, to je menda vse, kar še imamo, pa poskrbi dekle že po definiciji. Njena svilena koža, lepo oblikovano telo z oblinami na pravih mestih in pa seveda slastna omakica njene pičkice.

Tako je to pri nas v Podgorju.

  • Share/Bookmark


Brez komentarjev

Še brez komentarjev.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !