BILO JE ZA STRAST NA VRHU NOVEGA MESTA

Nekdanjega prošta sem poznal par zadnjih let njegovega službovanja v Novem mestu. Kolikor sem ga ob najinih občasnih srečanjih mogel spoznati, je odličen mož. Prav nič ga ni motila niti odsotnost mojega zaupanja v Cerkev in nasploh v vero. Sem ateist, čeprav ne bi znal filozofsko zgledno razložiti, kaj naj bi to sploh bilo. Imam pač prijatelje, da mi razlagajo te stvari o meni. Če je že treba. Jaz znam pa druge stvari razlagati, živim pa itak sam vse, kar živim, pa če vem zakaj ali pa če tega sploh ne vem.

Prošta sem lahko klical celo na njegov mobilni telefon. Ne vem, če mu je to bilo ok, ampak nikoli se mi ni zdel zato živčen, nejevoljen, razburjen ali kakor že koli drugače nastrojen, ko je dvignil telefon, dahnil halo in ugotovil, da sem jaz na drugi strani. Tudi tega dne, ko sem na poti v službo srečal sodelavko, ki mi je zrajcala vse atome v telesu, je bil tradicionalno vesel mojega klica.

Ah, seveda, ta zgodba je zopet poseg v moj seksualni spomin. Moram to storiti, ker pač ne seksam ravno tako pogosto, da bi lahko vsak dan kaj aktualnega in dovolj zanimivega napisal. Zadeva je izpred kakšnih dveh let. No, nekaj takega bo. Bilo je predlansko poletje. Ali pa pred pred lansko poletje. Ne spomnim se točno, lahko pa preverim, če bo že treba dokazovati, ker imam glede tega referenco. Sicer pa čas tu ni bistven.

Ta moja sodelavka, ki sem jo tisto jutro srečal, je stara toliko kot sem star jaz. Pozna me že od gimnazije dalje, na faksu je bila tudi sošolka z mojimi gimnazijskimi sošolkami oziroma sošolci, jaz pa sem jo spoznal šele v tej službi. In vesel sem, da sem jo spoznal. Ker je lepa in zanimiva, sicer nekoliko konservativna. A dobro shajava. Večkrat jo obiščem v njeni pisarni pa se pogovarjava in pogovarjava. Postala sva si nekako blizu. Pravzaprav je bilo to jasno že od najinega prvega bližnjega srečanja, ko sva si pogledala globoko v oči.
Sčasoma sem se znašel v vlogi njene fuk mašine. Mislim, da me ni fukala zato, ker bi potrebovala fuk kot tak, pač pa ker sem ji enostavno všeč. Pravi, da sem srčkan. To najbrž reče tudi svojemu možu, a me res ne moti, če s temi besedami ne obdaruje le mene. Važno, da se imava midva vedno, kadar sva skupaj, v redu. Punca je lepa, ima lepe joške, take bolj mehkobne sicer, tudi ona ima fantastično rit, je kar primerno velika rit, čudovite noge ima tudi in zna se prav hudo seksi urediti. Žal se zna urediti tudi prav sila neseksi. A takrat je raje ne obiskujem. Ne vem, zakaj si včasih navleče nase cunje, da mi je kurec povsem razočaran. Imam zelo rad, če so punce lepo urejene. In če lepo dišijo. Da, ona ponavadi tudi zelo lepo diši.

Onega poletnega dne sem jo srečal zjutraj, ravno ko jo je mož pripeljal do službe. To je nekako njun vsakodnevni obred z le malo variacijami. Pravzaprav sploh ne vem, če so kakšne variacije. To sem rekel, kar tako. Meni se zdi vse v piko naštudirano. Vedno praktično en in isti čas, vedno praktično ena in ista lokacija prihoda, vedno en in isti obred poslavljanja in izstopanja. Skratka, v piko. Ko je onikrat stopila iz avta s tistimi svojimi nogami, sem vedel, da bo ta dan nekaj posebnega. Pa še tako zapeljivo in z nasmeškom me je pogledala, da sem vedel, da gredo stvari lahko od tu samo še v nebesa. In le nekaj kasneje sva jim bila res zelo blizu.

Odšel sem v pisarno in delal, kar sem moral delati. Sem pa njo kmalu tudi poklical in jo vprašal, če bi šla v času malice z mano ven. Je pritrdila. Kajpada. Srečen jaz. In tu spet nastopi moj prošt. Poklical sem ga in ga vprašal, če mi dovoli dostop na vrh zvonika kapiteljske cerkve, da bi videl kakšen je od tam razgled na mesto. Brez pogojevanja mi je odobril in rekel, da naj, ko bom želel, pozvonim na proštiji, pa me bodo odpeljali do cerkve.

Ura je odbila deset in s sodelavko sva se odpravila ven. Tako lepo je plapolalo tisto krilo okoli njenih nog. Sem ji povedal, da greva na zvonik kapiteljske cerkve. Jaz sem že vedel zakaj, ona si pa niti slutiti najbrž ni upala, kaj jo čaka. Nuna naju je odpeljala v cerkev, odprla vrata zvonika, prižgala slabotno razsvetljavo v zvoniku in rekla, da naj jo pokličeva, ko bova prišla nazaj dol. Po tistih nemogočih kapiteljskih stopnicah, skorajda lestvah sva plezala na vrh zvonika, no, pravzaprav do zvonov. Sodelavka pred mano, jaz pa tik za njeno lepo ritjo. V krilu je bila, zato je bilo vse skupaj meni precej prijetno. Vmes sem jo par krat kar za rit ugriznil. Slastno in strastno.
Prišla sva na vrh, tam, kjer so zvonovi. Na oknih ni bilo niti rešetk, kar je bilo čudovito. Lep razgled. Tudi ona je uživala razgled skozi okenske odprtine te gotske cerkve na ta lep, sončen in silno jasen dan. Bila je zamišljena. Človek se v cerkvi že itak ozre ali celo zazre vase, na samem vrhu cerkve pa se najbrž začne ozirati že v oziranje vase. Kar nekako idilično je izgledalo vse skupaj. Sakralno. Še lahen vetrič je pihal, zunaj je bila vročina, v zvoniku pa vseeno prav lepo hladno.
Gledala je proti Glavnemu trg in naprej proti Gorjancem. Stopil sem za njo, jo objel in jo začel poljubljati po vratu in ramenih. Bilo ji je všeč in je kar predla od zadovoljstva. Moj Detel pa je bil že trd kot diamant. In hotel je na plano. In kdo sem jaz, da bi mu smel to odrekati, vas spet vprašam? Še malo sem ga drgnil po njeni ritki, potem pa je sama dvignila svoje krilo, si spustila čipkaste hlačke in si začela drkati pičko. Pri tem se je z eno roko naslonila na okenski zid. In seveda gledala proti visokim in bogato gozdnatim Gorjancem. Odpel sem si hlače in izvlekel Detla, da si poišče njeno duplino. Naslonil sem ji ga ob pičko. Z roko je drgnila malo moj kurec, malo pa svojo pičko. Potem je pa stvar postala resna. Z obema rokama se je naslonila na zid okna in divje izbočila zadnjico. Pognal sem cel svoj stroj. Joj, kako sva se nabijala. In tako je bilo lepo. Če bi pognal le malo siloviteje, bi jo morda celo katapultiral skozi okno visoko nad Novo mesto.
Potem pa huda pizdarija! Potem pa namreč odbije ta kurčev zvon. Bil sem čisto nepripravljen. Kdo bi si pa mislil, da lahko kaj prekine to idilo? Jebemti, je tako zazvonilo, da bi lahko rekel, da mi je srce padlo v hlače, če bi jih imel tedaj na sebi. Kako sem se prestrašil! Ona pa tudi. Kar stresla sva se. Najbrž naju je Bog hotel opozoriti na že nekaj. Nekaj trenutkov sva rabila, da sva prišla k sebi, potem pa sva silovito nadaljevala. Opozoril sem jo, da naj niti pod razno ne kriči ob morebitnem orgazmu. Morebitnem, ha ha! Zgolj drobna šala. In bila je pridna. Zelo lepo nama je bilo. Nabijal sem jo v pičko, jo klofutal po ritki in ji mečkal joške. Uživala je. In tako lepo je mešala z ritko, da mi je bilo jasno, da se počuti kot v nebesih. In to je tudi bil fuk, pri katerem sva bila najbližje nebesom. Prepričan sem, da tudi Gospod tega ni zameril, saj gre vendar za lepo ljubezen. Za strast.
Po kakšne pol ure, ja, malo sva zamujala v službo, sem jo poljubil na golo ritko, nato pa sva se odpravila dol s te najvišje in najbolj delikatne točke mojih in njenih fukov v Novem mestu.
Še danes sem hvaležen proštu za ta fuk, ona pa je vedno znova očarana nad mojimi idejami, te s kapiteljskega zvonika pa sploh ne more pozabiti.
 

  • Share/Bookmark


2 komentarjev

  1. b, dne 28.07.2008

    tale sodelavka se mi zdi zelo primerna sodelovka. Če bo kdaj potrebovala službo, mi javi :)

  2. Pordenone, dne 8.11.2008

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !