Arhiv za Julij, 2007

PODGORJANSKI FUK SKOZI PRIZMO ČUTOV

Kadar fukam, imam rad dovršen ambient, da so na koncu te odisejade, če je le možno, zadovoljeni vsi moji čuti, ne pa le moja um in telo.

Za moj nos poskrbi gospodična s svojimi umetnimi dišavami, torej s parfumi. Tako ali tako se praktično ne more zgoditi, da bi pogoj glede lepih vonjav pri meni ne bil izpolnjen, saj je čudovit parfum največkrat temeljni impulz, da sploh pristopim h gospodični, vsekakor pa je to nujen, seveda ne tudi zadosten razlog, da ob njej ostanem.
Nisem socialno segregativen pri izbiri fuk partnerke. To res ne. A lepo je, če je parfum visoko kvaliteten, kar ponavadi žal pomeni tudi, da je drag. Pritožite se na modno industrijo in na kolege potrošnike, ki na to, da se ta uboga odišavljena voda tako drago prodaja, pač pristajajo, če vam kaj ni všeč! Nisem jaz kriv, da je tako. Da pa je temu res tako, torej da drago obenem pomeni dobro, ve zelo dobro moj nos, a so me glede tega že podučile tudi punce v parfumerijah, ki so me vedno, kadar sem prišel po kak parfum, odganjale od nizkocenovnih parfumov, če sem ne po lastni volji, pač pa zaradi nevednosti slučajno zašel med take police. Rekle so mi, skoraj očitajoče, da je tisto za mladoletnice, jaz pa očitno rabim nekaj boljšega. Imele so prav. Kajpada. Morda mi to piše v očeh.

Kadar sem s punco vsaj malce daljše obdobje, kar meni vsaj v intenzivnih razmerjih praviloma ne uspe, potem sem vesel, če ima deklica malo širšo kolekcijo parfumov, recimo, da lahko za različne priložnosti in za različna svoja in moja razpoloženja uporabi različne dišave.
Tudi jaz imam seveda široko kolekcijo. Tako pač je. Ne moreš zahtevati nečesa od drugih, če sam nisi tak. Vsaj praviloma. Jean Paul Gaultier, Issey Miyake, Nikos, Escada, Boss, Kenzo ter stari dobri Diorjev Fahrenheit, ta mi gre sicer že na jetra, so trenutno na moji polici. Bejbam najbolj diši Gaultier. Že nekaj časa tudi meni. Odvisno sicer, kako sem oblečen, a ponavadi kar paše. Tudi Salvador Dali, ki pa ga nimam več, je super. Glede Gaultierja ni dvoma. Dišava seka. Temu odštekancu je spet uspelo sestaviti pravi zvarek. Ženske me takoj začno ovohavati, če je sreča, pa storijo še kaj več.
Parfumirane ženske res ljubim. Na takšne sem nor. To je torej osnova za čutilo, ki mu pravimo nos. So še drugi detajli povezani z vonjem, recimo od posteljnine, vonja stanovanja, avta, telesni vonj,…, a za potrebe tega mojega bloga res ne bi zakompliciral, kakor sicer znam, ko gre zares.

Naslednji atribut, ki vzpostavlja ugoden jebaški ambient in tako zagotavlja popolnosti bližji fuk, je pa zvok. Kaj pa drugega. To je v resnici še mnogo bolj komplicirana materija, kot je voh oziroma vonj oziroma parfumi. To je pa res hudo. Treba je imeti široko znanje in izostren občutek.
Ne vem niti tega, kako naj sploh začnem razlagati dileme te zahtevne zadeve. Morda bi začel s tem, da sem v mlajših letih rad fukal ob glasbi Sade. Da, Sade je čudovita, romantična, zanimiva in zelo lepa punca s čudovitim glasom in zatorej njena glasba v nobenem smislu ne more zmotiti. Nimam nič proti Arethi Franklin kot pevki, a pomislite, da fukate ob Arethini glasbi, denimo da ste sredi porivanja ob sicer odličnem komadu Think, potem pa zaradi njenega odličnega petja kar naenkrat in sredi divjega nabijanja v rit najdražje pomislite na tole obilno Aretho. Ja, ni da bi vam ravno okrepilo kurec, kajne? No, pri Sade se to povprečnemu, rečem lahko celo normalnemu človeku ne more zgoditi na tak način. Misel na Sade je samo dodaten afrodizijak.
V gimnaziji sem imel nekaj časa punco, ki so ji bili, tako kot tedaj, pravzaprav pa še sedaj, tudi meni, zakon Sade, Sting in Simply Red. Že zato sva se z njo dobro štekala. Da o njenem vabljivem telesu in njenem dobrem smislu za modo sploh ne razlagam. Njena edina napaka je bila, če pogledam v retrovizor življenja, da je (pre)daleč stanovala. Kakor koli že, najraje sva imela, če nama je skupaj prišlo ob Why Can’t We Live Together. Tisti kongi ali tam tami ali kaj že so, to bi kak stari bobnar vedel, ter bas in hammondke, pa od Sade glas v ušesih in njen stas v mislih ter moj kurec v moji gimnazijski lepotički so bili zagotovilo za orgazmično vzdušje. Ponavadi je to potekalo pri njej doma, sem ter tja sva pač špricala pouk in bila pri njej, daleč od mene, kamor sem se zato moral tovoriti s svojim modrim avtomatikom. To spominjanje me spomni tudi na komad Why Can’t This Be Love od Van Halen, ki sva ga prav z njo tudi uporabljala, a ob malo bolj energičnih trenutkih. Očitno sva, to me je zdajle prešinilo, nekje globoko v sebi vedela, da najino divje razmerje ne bo trajalo, pa sva imela na repertoarju bolj take vprašujoče se komade za svoje fuk himne.
Skratka, Sade je lahko klasična, pri meni po svoje že stereotipna rešitev za jebaške zadeve. A pri ljudeh kot sem jaz in pri malce odštekanih puncah, s kakršnimi imam žal in na srečo ponavadi opravka, zgolj Sade še zdaleč ne zadostuje. Faktorjev je cel kup. Morda je še najmogočnejši element odločanja o izboru glasbe v resnici razpoloženje ob seksu oziroma razpoloženje, ki se ga želi formirati ter zvrst seksa, ki se jo namerava artistično izvesti. Je oziroma naj bo romantično? Razvratno? Sado-mazo? Bo del časa zapolnil fisting? Gre za celonočni ali celo za celodnevni fuk? Hm, ne spominjam se, da bi imel kdaj večdnevno neprekinjeno orgijo! Tega bi se zagotovo spomnil. To samo za mimogrede, je pa vendarle to, če pomislim, izziv za mojo bližnjo prihodnost. Morda v to kako prepričam mojo rdečelasko. Kakor koli, nazaj k zadevi. Bo v igri kakšno orodje? Sva pijana? Takšna, recimo, vprašanje si je treba postaviti. Treba je torej najti sebi in karakterju časa in seksa ustrezno muziko. To je zadeva, ki je seveda vsaki osebi posebej lastna, točneje vsakemu paru posebej lastna. Tu ni formalnih receptov. Gre le za metodo dela. Opazil pa sem, da kadar se z bejbo dobro ujamem, se ponavadi skladajo tudi najine glasbene preference. V postelji so to lepo opazi.
Poleg navedenega pa pri tem poslu pazim tudi, da se ne ujamem v rutino oziroma enoličnost, vsaj ne pri eni in isti punci. Sprehoditi se je treba skozi različne zvrsti in časovna obdobja glasbene ustvarjalnosti. Če ne nudi rešitve cel album oziroma glasbenikov opus, se pa zagotovo povsod najde vsaj kak odličen komad. Pa se da tega potem na replay za seksu potreben čas. Absolutno pa pri tem poslu izvzamem pleh muziko, narodnozabavnjake in podobno sranje. Tega pri meni ni in se tudi ne sme pričakovati česa takšnega od mene. Neke zelo močne meje pa pač imam. Teh ne prestopim, ker jih nočem in v jih resnici zaradi mojih specifik osebnostne strukture tudi ne morem. Hvala bogu!
Skratka, povsod je kaj najti. Pa poglejmo nekaj primerov. Če je denimo fuk sredi poletja, potem lepo paše Paco de Lucia, če je pička agresivna, kar mi seveda vedno gode, naj dobi porcijo Marylin Mansona ali pa vsaj Thunderstruck od AC/DC, če je romantična klima, potem se harmonijo zagotovi recimo s Simply Red ali Neisho, da Leonarda Cohena niti ne izpostavljam, če je dekle baročnih oblin, naj ji do pizde seže Bach, če je z juga, bodo zanjo pravšnji, vedno upam, Leb i Sol, če je socialno čuteča, potem ji dam Peter Gabriela ali Tracy Chapman, če je vzdušje čarobno, imam na zalogi Vangelisa in še mnogo raje Enyo, morebiti tudi Kate Bush, ko hoče klasični divji fuk, ji dam U2, Doorse ali celo, v kolikor gre za elektroniki naklonjeno pičko, Depeche Mode, če je v igri navadna, lepa, idilična ljubezen, potem vsekakor Tina Turner ali Ray Charles ali Zucchero ali Fleetwood Mac ali Clapton, tu je izbira pač res široka, če sva oba z mucko že prilično nalita, hudo pohotna in zelo za štose, potem v cd ne more nič drugega kot Blues Brothersi, morda, res morda The Pogues, če hoče z ritko nabijati v jasnem ritmu, ji dam album od 50 Centa. In tako naprej. Ne škodi niti razmislek o tem, ali naj bo studijska ali pa live, koncertna izvedba glasbe. So namreč lahko opazne, celo pomembne distinkcije v fuku. Nekaterim mačkam pač paše, če se lahko počutijo, kot da fukajo sredi polnega stadiona. O stadionskem fuku povem nekaj enkrat drugič. No, bil je bolj peting, pa še to ne vem, če smem reči. A bila je neznanka in bilo je hudo erotično, vsaj to pa zagotovo smem samozavestno povedati. In bili so Rolligi.
A kakor koli že je, povsod se torej vsaki pički oziroma fuku lahko vedno kaj ustreznega najde. Naj se seveda ob taki priliki ne razmišlja predolgo, ker potem lahko upade razpoloženje za seks. To se pa ne sme zgoditi. Preveč študiozen pristop ni na mestu, ga odsvetujem. Zadeve se je treba učiti v prostem času, ko je čas za fuk, pa se mora moči skoraj avtomatično pograbiti ustrezen cd in ga s potrebno gracioznostjo vreči v napravo. Tako rekoč intuitvno. Le nesposobnež ne zmore zadovoljiti svojih in njenih ušes.
Problem je morda le, kadar je mrha razcepljena osebnost. Več izvajalcev naenkrat nima smisla poslušati. To bi najbrž bila huda zmeda. Ne vem, nisem še poskusil, le mislim si. Kakofonij ne maram. Pa še več aparatur bi potreboval. Taka naložba se splača le, če bi bil s tako pičko obsojen na dolgotrajno razmerje. Kar pa je že po sebi velika neprijetnost. No, kadar sem jaz slučajno s tako, tedaj usekam kar z Beethovnom. Tudi Debussy bi bil v redu, a gre meni načeloma že preveč na živce. Zdi se mi, da niti historicistični Carl Orf ne bi bil napačna izbira v tem primeru.
Skratka, vse se da urediti, le široko obzorje je treba imeti ter se pravočasno usposobiti. In treba je biti vseskozi odprt za glasbene preference pičkice. Kot kak DJ. Če mrha nekaj nujno hoče, potem naj ona to nujno dobi, pa če je zaradi tega treba sredi noči vdreti v prodajalno s cd-ji ali pa vsaj poklicati frenda, da ta urgira s svojo audioteko. Ni tu drugega izhoda, ni tu druge rešitve, ni tu kaj dosti razmišljati in okolišiti in iskati kakšne polovičarske možnosti. Treba je stvar izvršiti čimprej in po pričakovanjih! To je v bistvu ves štos. Radio Krka pač ni ustvarjen za seks. Sploh ne vem, zakaj je ustvarjen.
Jasno, naj sploh ne poudarjam, a naj s tem vendarle zaključim, da ne bo izgledalo zanemarjeno, ne le izbor glasbe, tudi zvok mora biti kvaliteten in moč primerno izbrana. Že dolgo imam zato nagledanega enega Bang&Olufsena, a zaenkrat še nisem šel v to investicijo. Bom moral počakati na bogatejše čase, če slučajno pridejo. Mi pa itak Technics, Nad in Jamo še povsem dobro služijo.

Za ostale čute oziroma čutila, torej za tip, vid in okus, to je menda vse, kar še imamo, pa poskrbi dekle že po definiciji. Njena svilena koža, lepo oblikovano telo z oblinami na pravih mestih in pa seveda slastna omakica njene pičkice.

Tako je to pri nas v Podgorju.

  • Share/Bookmark

BILO JE ZA STRAST NA VRHU NOVEGA MESTA

Nekdanjega prošta sem poznal par zadnjih let njegovega službovanja v Novem mestu. Kolikor sem ga ob najinih občasnih srečanjih mogel spoznati, je odličen mož. Prav nič ga ni motila niti odsotnost mojega zaupanja v Cerkev in nasploh v vero. Sem ateist, čeprav ne bi znal filozofsko zgledno razložiti, kaj naj bi to sploh bilo. Imam pač prijatelje, da mi razlagajo te stvari o meni. Če je že treba. Jaz znam pa druge stvari razlagati, živim pa itak sam vse, kar živim, pa če vem zakaj ali pa če tega sploh ne vem.

Prošta sem lahko klical celo na njegov mobilni telefon. Ne vem, če mu je to bilo ok, ampak nikoli se mi ni zdel zato živčen, nejevoljen, razburjen ali kakor že koli drugače nastrojen, ko je dvignil telefon, dahnil halo in ugotovil, da sem jaz na drugi strani. Tudi tega dne, ko sem na poti v službo srečal sodelavko, ki mi je zrajcala vse atome v telesu, je bil tradicionalno vesel mojega klica.

Ah, seveda, ta zgodba je zopet poseg v moj seksualni spomin. Moram to storiti, ker pač ne seksam ravno tako pogosto, da bi lahko vsak dan kaj aktualnega in dovolj zanimivega napisal. Zadeva je izpred kakšnih dveh let. No, nekaj takega bo. Bilo je predlansko poletje. Ali pa pred pred lansko poletje. Ne spomnim se točno, lahko pa preverim, če bo že treba dokazovati, ker imam glede tega referenco. Sicer pa čas tu ni bistven.

Ta moja sodelavka, ki sem jo tisto jutro srečal, je stara toliko kot sem star jaz. Pozna me že od gimnazije dalje, na faksu je bila tudi sošolka z mojimi gimnazijskimi sošolkami oziroma sošolci, jaz pa sem jo spoznal šele v tej službi. In vesel sem, da sem jo spoznal. Ker je lepa in zanimiva, sicer nekoliko konservativna. A dobro shajava. Večkrat jo obiščem v njeni pisarni pa se pogovarjava in pogovarjava. Postala sva si nekako blizu. Pravzaprav je bilo to jasno že od najinega prvega bližnjega srečanja, ko sva si pogledala globoko v oči.
Sčasoma sem se znašel v vlogi njene fuk mašine. Mislim, da me ni fukala zato, ker bi potrebovala fuk kot tak, pač pa ker sem ji enostavno všeč. Pravi, da sem srčkan. To najbrž reče tudi svojemu možu, a me res ne moti, če s temi besedami ne obdaruje le mene. Važno, da se imava midva vedno, kadar sva skupaj, v redu. Punca je lepa, ima lepe joške, take bolj mehkobne sicer, tudi ona ima fantastično rit, je kar primerno velika rit, čudovite noge ima tudi in zna se prav hudo seksi urediti. Žal se zna urediti tudi prav sila neseksi. A takrat je raje ne obiskujem. Ne vem, zakaj si včasih navleče nase cunje, da mi je kurec povsem razočaran. Imam zelo rad, če so punce lepo urejene. In če lepo dišijo. Da, ona ponavadi tudi zelo lepo diši.

Onega poletnega dne sem jo srečal zjutraj, ravno ko jo je mož pripeljal do službe. To je nekako njun vsakodnevni obred z le malo variacijami. Pravzaprav sploh ne vem, če so kakšne variacije. To sem rekel, kar tako. Meni se zdi vse v piko naštudirano. Vedno praktično en in isti čas, vedno praktično ena in ista lokacija prihoda, vedno en in isti obred poslavljanja in izstopanja. Skratka, v piko. Ko je onikrat stopila iz avta s tistimi svojimi nogami, sem vedel, da bo ta dan nekaj posebnega. Pa še tako zapeljivo in z nasmeškom me je pogledala, da sem vedel, da gredo stvari lahko od tu samo še v nebesa. In le nekaj kasneje sva jim bila res zelo blizu.

Odšel sem v pisarno in delal, kar sem moral delati. Sem pa njo kmalu tudi poklical in jo vprašal, če bi šla v času malice z mano ven. Je pritrdila. Kajpada. Srečen jaz. In tu spet nastopi moj prošt. Poklical sem ga in ga vprašal, če mi dovoli dostop na vrh zvonika kapiteljske cerkve, da bi videl kakšen je od tam razgled na mesto. Brez pogojevanja mi je odobril in rekel, da naj, ko bom želel, pozvonim na proštiji, pa me bodo odpeljali do cerkve.

Ura je odbila deset in s sodelavko sva se odpravila ven. Tako lepo je plapolalo tisto krilo okoli njenih nog. Sem ji povedal, da greva na zvonik kapiteljske cerkve. Jaz sem že vedel zakaj, ona si pa niti slutiti najbrž ni upala, kaj jo čaka. Nuna naju je odpeljala v cerkev, odprla vrata zvonika, prižgala slabotno razsvetljavo v zvoniku in rekla, da naj jo pokličeva, ko bova prišla nazaj dol. Po tistih nemogočih kapiteljskih stopnicah, skorajda lestvah sva plezala na vrh zvonika, no, pravzaprav do zvonov. Sodelavka pred mano, jaz pa tik za njeno lepo ritjo. V krilu je bila, zato je bilo vse skupaj meni precej prijetno. Vmes sem jo par krat kar za rit ugriznil. Slastno in strastno.
Prišla sva na vrh, tam, kjer so zvonovi. Na oknih ni bilo niti rešetk, kar je bilo čudovito. Lep razgled. Tudi ona je uživala razgled skozi okenske odprtine te gotske cerkve na ta lep, sončen in silno jasen dan. Bila je zamišljena. Človek se v cerkvi že itak ozre ali celo zazre vase, na samem vrhu cerkve pa se najbrž začne ozirati že v oziranje vase. Kar nekako idilično je izgledalo vse skupaj. Sakralno. Še lahen vetrič je pihal, zunaj je bila vročina, v zvoniku pa vseeno prav lepo hladno.
Gledala je proti Glavnemu trg in naprej proti Gorjancem. Stopil sem za njo, jo objel in jo začel poljubljati po vratu in ramenih. Bilo ji je všeč in je kar predla od zadovoljstva. Moj Detel pa je bil že trd kot diamant. In hotel je na plano. In kdo sem jaz, da bi mu smel to odrekati, vas spet vprašam? Še malo sem ga drgnil po njeni ritki, potem pa je sama dvignila svoje krilo, si spustila čipkaste hlačke in si začela drkati pičko. Pri tem se je z eno roko naslonila na okenski zid. In seveda gledala proti visokim in bogato gozdnatim Gorjancem. Odpel sem si hlače in izvlekel Detla, da si poišče njeno duplino. Naslonil sem ji ga ob pičko. Z roko je drgnila malo moj kurec, malo pa svojo pičko. Potem je pa stvar postala resna. Z obema rokama se je naslonila na zid okna in divje izbočila zadnjico. Pognal sem cel svoj stroj. Joj, kako sva se nabijala. In tako je bilo lepo. Če bi pognal le malo siloviteje, bi jo morda celo katapultiral skozi okno visoko nad Novo mesto.
Potem pa huda pizdarija! Potem pa namreč odbije ta kurčev zvon. Bil sem čisto nepripravljen. Kdo bi si pa mislil, da lahko kaj prekine to idilo? Jebemti, je tako zazvonilo, da bi lahko rekel, da mi je srce padlo v hlače, če bi jih imel tedaj na sebi. Kako sem se prestrašil! Ona pa tudi. Kar stresla sva se. Najbrž naju je Bog hotel opozoriti na že nekaj. Nekaj trenutkov sva rabila, da sva prišla k sebi, potem pa sva silovito nadaljevala. Opozoril sem jo, da naj niti pod razno ne kriči ob morebitnem orgazmu. Morebitnem, ha ha! Zgolj drobna šala. In bila je pridna. Zelo lepo nama je bilo. Nabijal sem jo v pičko, jo klofutal po ritki in ji mečkal joške. Uživala je. In tako lepo je mešala z ritko, da mi je bilo jasno, da se počuti kot v nebesih. In to je tudi bil fuk, pri katerem sva bila najbližje nebesom. Prepričan sem, da tudi Gospod tega ni zameril, saj gre vendar za lepo ljubezen. Za strast.
Po kakšne pol ure, ja, malo sva zamujala v službo, sem jo poljubil na golo ritko, nato pa sva se odpravila dol s te najvišje in najbolj delikatne točke mojih in njenih fukov v Novem mestu.
Še danes sem hvaležen proštu za ta fuk, ona pa je vedno znova očarana nad mojimi idejami, te s kapiteljskega zvonika pa sploh ne more pozabiti.
 

  • Share/Bookmark

NAHRANILA TE BOM S PIČKO

Telefon je zazvonil. Bil sem nekoliko presenečen. Ona je bila. Rdečelaska. Rekla je, da se lahko srečava pri njej za dve strastni uri. Ima v službi premor. Froci so v Ljubljani, mož dela, v Novem mestu je vroče, ona pa me hoče. Kot večino dni. Šala. Lepo. Prositi se nisem dal, čeprav sem jo malo že imel na sumu, da se mi morda hoče kako maščevati za tisti psevdosadomazo pred dnevi. Odvihral sem k njej, ne da bi sploh razmišljal o ostalih zadevah, ki sem jih opravljal ali bi jih moral opravljati. Njen klic mi je povsem zameglil um in oko. V vsakem oziru sem imel samo še njo pred sabo. Drugo me ni več zanimalo. Če si me ona zaželi, je to kot ukaz! Ni izbire, ni razmisleka. Cilj je le eden. Poti se pa najde na tisoče, samo da se dospe. Pozabil sem tudi na pravilo, ki ga imam sicer z njo, da fukava le v Podgorju. Jebeš norme, jebeš uzance, jebeš konvencije! Kdo kurca je pa lahko načelen v takih trenutkih? Z zanosom sem odpeketal k njej.

Ko sem prispel v njeno stanovanje, sem jo hotel direktno naskočiti. A je imela boljšo in povsem enostavno idejo. Seveda sem ubogal.

Slekla se je. Obdržala je le čudovit modrc, nogavice s podvezami in z debelejšim čipkastim robom ter zelo lepe rdeče čevlje z visoko peto. Vzburljivo. Detel je kar utripal. Na posteljo je v steklenih posodicah razporedila različno sadje. Priložila je tudi nož. Nisem točno vedel, kaj to bo. Ulegla se je na svojo veliko posteljo, svileno posteljnino srebrne barve je pripravila za to priložnost, in razkrečila noge. Njene noge ljubim na nek poseben način. Rad jih vidim v kakšnem frfotavem, lahkotnem, krajšem krilu, in čakam, da ji ga za kratek trenutek dvigne veter. Pa tega trenutka še nisem dočakal. Še čakam.
Meni je rekla, naj se slečem od pasu navzgor. Samo to.

Vprašala me je, če sem lačen. Sem, zelo sem, tebe sem lačen kot volk z Gorjancev, sem ji rekel kot kak poet. Kaj pa sadje, bi jedel tudi sadje, je vprašala. Bi, sem odvrnil. Bi oboje, je vprašala. Tebe z veseljem, sadje pa tudi, če pač pride zraven, sem povedal. Dragi moj mladi jebač, potem pa kar na delo, je ukazala, dovoli, da te osebno nahranim. Nahranila te bom s pičko, je zažgolela. Meni se je to slišalo kot pravljica. Mar sanjam? Kje sem? Še diham?

Čakale so me rdeče jagode, banane, zelen kivi, zelo zrele breskve, celo grozdje pa še marelice. Med razkrečenimi nogami na svileni posteljnini me je pričakovala tudi njena lepa pička. Vse je bilo na kupu. Kaj bi človek sploh hotel več?

Ampak človek lahko dobi več! Zahtevala je, da vzamem jagode in jih stlačim v njeno pičko. Uf, ljubim take zahteve! Jemal sem jagodo za jagodo in jih vtikal noter. Zraven sem ji z njimi še malo dražil ščegetavček in jo seveda za vsakim drobnim dejanjem lepo poljubil na mucko. Noter je šlo kar nekaj teh mehkih jagod in vse so se malo stisnile. Iz pizde moje rdečelaske je pritekel rdeč sokec. Izdatno je zadišalo. Kot kak sokovnik je bila, vam rečem. Bilo mi je blazno všeč. Njej pa itak. Potem je rekla, da naj ji grem zdaj pa v pičko, jemljem ven, kar bom dosegel, in vse to pojem. Bajno. Pa sem šel še v to smer. Sprva je nekaj te kaše kar sama nekako iztisnila ven, jaz pa sem samo nastavil usta. Kako čudovito. Potem sem ji šel s prsti noter in počasi praznil to lepo in toplo skledico ter jedel. Govorila nisva nič. Vse je bilo že jasno. Zadevo sva nato ponovila z drugim sadjem. Z bananami. Nisem smel vtakniti cele banane, kakor bi človek banalno pomislil in morda upal, ampak sem jo moral narezati na koščke. Zato je torej bil nož. Pizda, sem res užival. Rad imam njeno domišljijo. Banana prežeta s sokom njene pičke! Pa bi človek sploh lahko hotel kaj bolj užitnega?! Tako sva se zabavala in me je počasi hranila dobro uro. Ona je bila kot v transu, ko sem vtikal vanjo sadeže, jo poljubljal ter ji segal v pičko. Jaz pa sem itak doživel pravo razsvetljenje. Zares.

To je bila ena najbolj odštekanih, a obenem ena od najbolj prijetnih dogodivščin v mojem življenju. Na koncu me je še lepo pobožala po Detlu. Zadovoljen sem odšel.
Zaradi mene bi se po tem lahko ta dan še cel svet podrl, pa bi jaz na koncu tega dne vendarle rekel, da je za mano en fantastičen dan!

Rdečelaska moja, ti si zakon! Že samo gledam te rad. Kaj šele ostalo.

  • Share/Bookmark

PREBIČAL SEM JO, MRHO RDEČKARSKO!

Sado-mazo mi ni blizu, ni mi povšeči. Da je temu tako, sem boleče spoznal v strogo, no, v pretežno seksualnih odnosih z mojo nekdanjo gimnazijsko sošolko. V študentskih letih. Ta seksualna zvrst ji je bila namreč precej blizu. V občasnih razmerjih z njo sem tudi okusil, da je to, ko gre zares, morda le malo preveč divje. Vsaj za moj okus in čeprav je ta pička ponavadi hotela biti celo v podrejenem položaju. Uživala je, če se je lahko počutila nemočno in če sem jo grobo obdeloval. To je ljubila. Ja, tudi take so! In v vsakdanjem svetu izgledajo tako prekleto normalno, da se človek mimogrede zmoti. In zaide v boleče težave.

Pa sva se igrala. Če je bila to sploh igra? In sem jo bičal, ji v pizdo in v rit porival vse mogoče, topil sveče na njej… Toda ko je bilo obratno, ko je torej hotela, kaj hotela, zahtevala je, da sem jaz v podrejeni poziciji, kar na srečo ni bilo zelo pogosto, je bilo pa zelo hudo. Meni. Ker ona je te stvari vzela zelo zelo zelo zares. Prekleto. Včasih sem se že prav bal priti k njej, ker nisem mogel biti prepričan ali bo tokrat vendarle na vrsti normalen, klasični fuk, recimo en misijonar, ali pa bo spet tisto sado-mazo sranje, ki bo mojega Detla spravilo ob pamet.
Imela je seveda zelo bizarne ideje. In vse svoje ideje je tudi zelo konsekventno izvrševala. Pizda, včasih sem jo res grdo klel in privezan in ves v bolečinah razmišljal, kako ji bom vrnil milo za drago, ko bova končno zamenjala položaj. A sem žal vedno znova ugotovil, da ne morem biti preveč grob. Največ, kar sem zmogel storiti v svojih povračilnih ukrepih, je, da sem jo, ko je naneslo, grobo fukal v danko. To jo je bolelo kot hudič, pa če sem si ga še tako obdal z vazelino. Saj mene je tudi bolelo, a njo bistveno bolj. In to mi je bilo dovolj, da sem našel v nabijanju njene riti velik sadistični užitek.

Seveda je imela pička vedno pri sebi vse možne klinčeve pripomočke za izvrševanje teh svojih sado-mazo bizarnosti. Včasih je z delom tega arzenala v torbici prišla tudi k meni. Ja, še pri sebi nisem bil varen. Le Bog ve, kolikšen del svojega študentskega denarja je zapravila za vse te sado-mazo pripomočke. Imela je sicer srečo, da je dobivala Zoisovo štipendijo. Komu ta država daje denar?! Človek ne more verjeti! Če slučajno kakšnega pripomočka ni bilo pri roki za udejanjenje njenih sado-mazo ambicij, je šla pa v kuhinjo iskat. V kuhinjo! Tam je bilo pa seveda spet boga in pol, ki se ga je dalo uporabiti v njene kreativne namene. Ne bi verjeli, kaj se lahko dela s kleščami za orehe in kako globoko lahko pride ročaj od kuhalnice! Slučajno kdo ve, za kaj je lahko uporabno ono stepalo za beljak? Ha. A treba ji je bilo ugoditi, saj je v normalnih razmerah prav dobro fukala. To izgubiti v tistih študentskih letih, pa bi bila prevelika škoda.

No, toliko v spominu. A tokrat sem bil po dolgem času vendarle odločen, da eno mrho divje prebičam. Po svoji volji. Da ji izbijem škodljive misli iz glave. To sem si želel storiti z mojo rdečelasko. Ona je ravno prav odštekana glede teh stvari in ima še nekaj igralskega talenta, ki v tej zadevi povsem prav pride. Svojevrsten bič sem že imel, šel sem pa tudi v nabavo, da bi dobil še lisice. Ostalega sado-mazo sranja tokrat nisem iskal. Morda kdaj drugič, čeprav dvomim.

Poklical sem mojo rdečelasko in ji rekel, da jo želim videti, pa ne le to, sem nadaljeval, tokrat te želim prebičati, mrhica moja lepa! Vprašala je, kaj je s tistim velikim fukom pod Gorjanci, ki naj bi se, kakor sem ji obljubljal, slišal po celi Dolenjski? Ooo, to še pride, mrha rdeča, počakajva midva še malce toplejše vreme Pravo vročino. Odgovor jo je zaenkrat zadovoljil.

Kmalu zatem se je s svojim majhnim avtom pripeljala k meni. Bil je že večer, kar je bilo ok. Pač ne maram, da mi te vaške priokničarke zijajo pred moja vrata, kdo pa da zdaj spet prihaja k meni. Veljam namreč za povsem spodobnega fanta, kar se mi zdi okej, in mi zato ni do tega, da bi se ta podgorjanski mit zrušil. V družbi je treba imeti eno podobo, v spalnici pa bolj prav pride povsem drugačna. In tokrat sem si nadel peklenski videz. Kajpada, bila je igra, kar je tudi moja rdečka vedela. Vsaj mislil sem. Prepričan pa sem, da ji ni bilo niti približno jasno, kakšen dolg in debel bič jo čaka.

Na vratih sem jo pričakal s kurcem v roki in s titovko na glavi. Tudi salutiral sem. Za hec. V bistvu je titovka pionirska čepica, jebi ga, shranjujem pač take socialistične artefakte, le da sem tisto pionirsko značko zamenjal z rdečo zvezdo. Naredil sem mrk obraz, no, resen obraz, in ji ukazal, da naj stopi naprej in se skipa v spalnico. Da je bila stvar bolj zanimiva, sem počakal, da je odložila plašč, slekla hlače in bluzo, potem pa sem jo zagrabil na grobo in kar strgal z nje ostale zadeve. Je kar šlo. Sem se namreč pri sebi malce bal, da bo težje in da bi bila to farsa. Ostalih oblačil nisem strgal z nje iz povsem praktičnih razlogov. Rdečelaska se mora pač nekako spodobno vrniti domov. Če bi ji uničil zgornja oblačila, bi doma najbrž morala kaj razlagati. Tako pa ne. Malo mi je bilo žal lepih, čipkastih, rožnatih zadevic. A kar se mora, se mora. Ji bom že kupil nove.

Vse je potekalo brez besed. In prav krhka je izgledala v tej igri. Zagrabil sem lisice in ji roke privezal na posteljo. Je dobro, da imam tako posteljo, ki ima prečke. Noge pa sem ji privezal kar z žametnim trakom ravno tako na posteljo. Seveda tako, da je bila dodobra razkrečena. Ob tem pa sem jo tudi izdatno podložil pod ritjo oziroma medenico, da ji je srednji del bil precej dvignjen. Tako sem jo rabil.

In nato sem izvlekel bič. To je bil šok zanjo. Se je kar malo nasmejala. Moj bič je bil namreč moj kurec. Ja, zaželel sem si jo prebičati s kurcem. Z mojim trdim kurcem. Sicer bi bilo bolje, če bi imel kot kak črnec kakšnih trideset centimetrov dolgega, a nekako sem se prepričal, da bo tudi mojih osemnajst centimetrov dovolj. V teh zadevah je dobro, da je kurec malce mlahav, ker potem, zdi se mi, bolj useka. Toda ob moji razgaljeni rdečelaski to ni šlo. Ob njenem telesu mi pač otrdi kot diamant. In tako sem jo začel s trdim kurcem klofati. Seveda ne bi imelo smisla, da jo klofam kjerkoli, ampak sem moral izbrati občutljivejše dele. Najprej sem jo s kurcem bičal po obrazu. Všeč mi je bilo, da je ob tem stokala, kot da jo res boli. Potem sem jo bičal po joških, nazadnje pa sem se preselil k njeni pizdi. Mislim, da je bil to zadetek v polno. Šel sem ji med noge, čisto zraven privzdignjene pičkice in jo začel s kurcem urno in dosti divje udrihati. To je bilo morda res malo bolj zanimivo tudi zanjo. In bičal sem jo kar nekaj časa. S kratkimi premori, da je prišla k sebi. Uživala je. Pri tem so se njeni igrani kriki bolečine zlivali s pristnimi kriki ugodja. Najbrž zato, ker je tudi ščegetavček dobil svoj del trpljenja. Prišlo ji je. Prihajalo ji je. In bil sem vesel. Kajpada. Od tega bičanja meni ni prišlo, pa tudi moj kurec je po svoje kar trpel. Nisem ga nič šparal. Sem bil kot kak mazohist, ne pa sadist. Ker sem se hotel pripeljati do orgazma, sem jo potem še zajahal čez trebuh in si ga nad njenimi joški divje drkal. Ko mi je prišlo sem špricnil po njej. In odšel stran.

Pustil sem jo privezano na postelji. Samo. Osamljeno. Ja, to se ji je pa moralo zdeti čudno. Jo je malo prestrašilo, da nisem slučajno postal čisto usekan. Zaloputnil sem vrata. In šel v kopalnico, da sem se uredil. Pa potem še malo v kuhinjo. Pa posedet v dnevno sobo. Sicer sem vseskozi mislil nanjo. A jebi ga, samo-mazo je sado-mazo. Je že kričala iz sobe. A je nisem registriral, mrhe rdečkarske. Tole z rdečkarji mi je všeč, ker v tem mojem kraju so v glavnem kar belogardisti in bi se jim najbrž lepo zdelo, če bi jim dal vedeti, da grdo obdelujem eno rdečo mrho. Bi mi še dodatno dvignilo ugled. Je bila res kar šokirana, moja lepa rdečka. In s tisto spermo po joških in obrazu, ki se ji je že sušila, ji je bilo najbrž posebej čudno, neprijetno, tesnobno. Ja, prav všeč mi je bilo tole, čeprav sem si v resnici vendarle bolj želel biti ob njej. Ampak potem to ne bi bilo pravo.

Ogledal sem si še eno oddajo na televiziji, vmes poslušal njeno občasno vpitje, ki je bilo že malce histerično, potem pa sem vendarle šel nazaj k njej. Z mrkim obrazom. Kva je prasica, sem ji rekel. Je že jokala. Revica. No, to je bilo pa že preveč zame, pa sem se ji nasmehnil in ji rekel, da se samo hecam, srček moj. Sem jo takoj odvezal. Pa me je začela tepsti kot vraga. Je tolkla kot nora.
Ampak na koncu sva se pa divje poljubljala. S tisto klinčevo spermo na njenem obrazu. Stuširal sem jo še in potem poslal domov.

Je rekla, da me ubije, če še kdaj kaj takega naredim. A ko je ob desetih zvečer odšla, se je lepo nasmehnila. Mater, ima dobro rit tale moja skodrana rdečka.

  • Share/Bookmark