ONA JE ČAKALA

Samo nekaj kratkega dodam. Moram. Imam potrebo. Ko sem namreč v prejšnjem zapisu nudil v branje nekaj o frizerki in o njenih nogah in o drugem, sem se spomnil na bistveno pomembnejši prizor. Kar precej mesecev v preteklosti je že. Takrat sem namreč videl moje sanjsko dekle. Sploh ne prvič in vsekakor ne zadnjič. A je omembe vsekakor vredno. Njo sem sila bežno opisal že v uvodnem zapisu, se pa tu praviloma ne bo več znašla, ker ji je mesto le v najbolj sakralnih okoljih, nikakor pa ne na takem profanem blogu. Pa vendarle.

Bilo je v nekem preteklem poletju. Avgust je bil, se mi zdi. Vsekakor še vedno precej vroče. S kolegom sva se s kolesoma spustila iz službe. In že takoj sem precej daleč pred sabo zagledal to najlepše dekle na svetu. Graciozno, kot zna le ona, je stala ob avtobusnem postajališču. Mislim, da je čakala na nekoga. Ne na avtobus. Oblečena je bila v bluzo in v prekrasno lahkotno, frfotavo, barvito krilo, ki se ji je končalo nekako tik pod koleni. Ravno dovolj, da so se videle njene prelepo oblikovane noge in nasploh njeno preljubo prijetno oblo mi telo. Topel vetrič je krilo malce pritiskal k njenemu telesu, da je poudaril konturo njenega telesa, v isto smer pa so zaplapolali tudi njeni dolgi ravni lasje. Le lahno. Očala so zakrivala njene lepe oči. A ves čas sem jo gledal. Ko sem se vozil proti njej, ko sem čakal na zeleno luč pri semaforju, ko sem počasi peljal mimo nje. Še celo nazaj sem se ozrl. Pa tega praviloma ne počnem. Nisem mogel drugače. Tako lepo je bilo! Tako lepa je bila. Tudi dišala je. Takrat se še nisva spoznala. Zdaj pa mislim bolj ali manj le nanjo, vse ostalo je pa samo mimogrede, misel, ki te prešine in takoj zatem izgine, je slučajno, nepomembno, nebistveno.
Toliko povem. Samo toliko.

Sem se pa vprašal, že prej sicer, le kako bi sprejela, če bi (iz)vedela za ta moj blog?
Bi jo kap? To ne, saj sem ter tja dobi kak šok od mene. V glavnem prijeten. Že skoraj tradicionalno. Je torej po malem že prekaljena. Ima v tem pogledu ustrojeno kožo.
Bi odobravala? Zelo dvomim. Ne bi. Zagotovo ne bi. Niti pod razno ne bi tega odobravala. Kaj sila tolerantna ona do takih stvari res ni. Ali bi totalno zignorirala stvar ali pa storila takisto, le da bi mi prej in enkrat za vselej še nekaj tehtnega zabrusila direktno v obraz. Bi si upal reči, da je do teh zadev malce konzervativna. A to je prav.
Bi se sploh še pogovarjala z mano? Oh, seveda bi se. Morda bi bila vmes ena krajša pavza. Toda ali pavza polovinka škodi v celoti koncerta? Ne, seveda ne. Le zaradi lepšega je. Ker sem pisec ravno jaz, bi se že nekako izpogajala v dobrobit mene, če bi zadevščina slučajno priplavala na površje. Literatura, pač. Le pisunstvo. Le še en moj nepomemben ekskurz iz utečenih poti življenja. To se pa ja odobri, pa tudi če z nekaj pelina.
Seveda pa tega, da sem ta pisun ravno jaz, ne bo izvedela. Ne bo, pa čeprav ni samo silno lepa, ampak je tudi silno inteligentna, pronicljiva, radovedna… Lahko bo le sumila, prepričana pač ne more biti. Razen če bi ji jaz povedal, a tako nor pa spet nisem, da bi to storil.
Kaj ni to krasno? No, morda ni najbolj krasno, ampak bomo že nekako.

  • Share/Bookmark


2 komentarjev

  1. nina80, dne 11.06.2007
    nina80

    ..je. Krasno namrec. In ne bo izvedela. Ti kar zapisuj svoje misli. Noro jih je nekomu na skrivaj posvecati. Mogoce pa kdaj slucajno naleti na to stran in se ji bo slucajno zazdelo in se bo slucajno…zacela drugace obnasati do teb ..pozitivno seveda :D

  2. Andreja, dne 12.06.2007

    Rajc, ti si odličen. Ti res znaš. Z besedami. Najbrž pa tudi drugače.
    Ostalo pisanje, ki je o lepotah spolnosti, je v glavnem zelo amatersko.

    Vidim pa tudi, da si res noro zaljubljen v eno. Eden od redkih, ki si našel NJO. Rajc, navijam zate, da tudi dekle spozna tvoje čare. In ti pridrvi v naročje.

    Ti pa le še piši. Pa tudi če se ONA do neba razjezi, ko bo ugotovila, da si to ravno ti. To bo le zaradi ljubezni. Drži se!

    Andreja

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !