HAIKU RAJC: 20140219

Tič rdeče kriči,
podrhti med svilo belo,
kreči ji noge.
  • Share/Bookmark

DVE GIMNAZIJKI OB ENEM GIMNAZIJCU V PODGORJU

Ok, tole je pa zgodba, spet sicer iz pubertetniških let, a mi jo po mojem premišljenem mnenju lahko zavida velik del sveta, vsekakor pa cel živeči moški svet. Zato ni nič narobe, če jo obelodanim celo debelo desetletje in pol kasneje. Se mi pač zdi, da vsaj po njej izstopam iz seksualnega sivega povprečja. Zgodbo mi lahko zavida svet, kakor seveda jaz zavidam tistim, ki to, kar sem jaz doslej doživel le enkrat v življenju, doživijo večkrat. Namreč, seks v troje z dvema, kot se je na koncu lepo izkazalo, hudo divjima bejbama.

Priznam, že na začetku priznam, grešil sem, saj sem se do tega uspeha, do te najbolj cenjene trofeje v moškem svetu, prebil z grdo prevaro. Toda ko je bila prevara razkrita, ni bil nihče jezen, žalosten ali užaljen. Torej kakšne resne škode ni, predvsem pa sem po tem tako zelo hlepel in hlepel sem še posebej po tem, da bi dobil skupaj prav ti dve punci, da sem bil pripravljen zato odločno poteptati vse veljavne družbene norme, ki bi mi stopale na pot do cilja. In nekaj sem jih tudi res poteptal. Jebeš norme, sem si rekel, tak seks je nad vsako normo. Vzrok grdi prevari, grdi pod narekovaji, je bil v tem, da nisem poznal druge poti, kako nas dobiti skupaj, kakor možnost, da sem prvi bejbi rekel, da imam prijateljico, s katero se imava kar rada, a da je, kakor mi je zaupala, zaljubljena tudi v njo ter bi bila vesela, če bi se kar skupaj lahko kdaj srečali, meni pa si, kar itak že veš, tudi zelo všeč, sem ji še rekel. Skoraj obratno zgodbo sem povedal drugi, čeprav je bilo tej že kristalno jasno, da sem nanjo nor, ker je to, če ne drugače, občasno začutila v svoji muci. Opazil sem tudi, da eni in drugi zelo gode vest o tem, da je sta si vizualno in tudi sicer, sem pač kar napletel nekaj, zelo všeč. Jaz sem obe v tistem času, bil sem tedaj že v četrtem letniku, poznal dokaj dobro, kolikor seveda lahko nekoga v tem obdobju življenja, ko se vse dnevno spreminja, sploh v resnici poznaš. Obe sta eno leto mlajši od mene, a pravi seks bombi, vsekakor prvovrstni gimnazijski mrhi. Vse na njiju je bilo super in kot se za gimnazijke spodobi, in kar imam pri ženskah itak še posebej rad, sta bili tudi ustrezno oziroma ravno prav odštekani v svojih glavah. Z obema sem se že lepo imel, z vsako posebej seveda. Oni dve pa sta se bolj ali manj poznali le na videz, saj se, kakor sem čutil, nista ravno najbolje prenesli, ker sta si, menim, da je naslednje bil temeljni vzrok, največkrat konkurirali pri istih žrebcih. Smo vendarle majhna skupnost, pa se zato bejbe, posebej v mladih letih, ko iščejo meso nekako zgolj v svoji starostni kategoriji in še dokaj blizu doma, hitro znajdejo v prepiru za isti kos lokalnega moškega mesa. Kakor koli, obe visoko vrednotita lepo, sta tudi malce odštekani, tudi precej inteligentni, no, bili sta, zdaj ne vem, kaj je z njima, in ker imata torej obe hudo dober videz, se mi je svitalo, da sta si v resnici všeč, sovražita pa se le na površju. Klasika.

Razmerje med nami tremi sem torej dobro evidentiral in valoriziral, načrt sem imel tvegan, a kot se je kasneje izkazalo očitno dovolj dober, in na koncu je na srečo bil plod mojih ekspertiz in nasploh psihofizičnih naporov velik uspeh.

Bil sem kot v transu več dni zapored, namreč že preden se je stvar sploh dejansko zgodila. Res, tedaj sem bil pa povsem v transu, ekstatičen. Ker je bilo od srečne novice, da smo vsi za, pa do dne tega veličastnega seksa predvidenih nekaj dni premora, sem se tedaj, spomnim se, zelo bal, da ne bo šlo kaj narobe. Saj se menda razume zakaj? Ženske v sebi stalno nekaj premlevajo in tuhtajo, se veliko sprašujejo, in plod tega njihovega početja je žal včasih lahko usoden za moško srečo. Zato sem bil v onih dneh do njiju nekako posebej pozoren, ustrežljiv, prijazen in nasploh super. Vzdržalo je. Počutil sem se kot car.

Ko sem že ravno pri teh prevarah, naj povem, da prav v aktualnem času zopet razmišljam o prav enaki metodi, da bi točno tak srečni dogodek lahko ponovil. Le da bi tokrat metodo uporabil na drugih dveh mačkah, namreč na moji rdečelaski in na frizerki, na starejših mrhicah torej. Kolikor njiju poznam, frizerko resda slabše, a jebi ga, bom pač malo tvegal, jima ideja morda ne bi bila tuja. Še študiram, kako točno se bom tega lotil. Morda pa ju enkrat enostavno povabim na večerjo, obe naenkrat, in jima direktno, povsem odkrito povem, kaj bi jaz srčno rad, ter ju vprašam, če je kakšna možnost, da bi si tudi oni zaželeli prav enako. Pa kar bo, pač bo.
Ampak vrnimo se v preteklost.

Pravzaprav ne. Ne da se mi več pisati. Bomo kdaj drugič nadaljevali. Tule bom kar končal. Enkrat naslednjič pa torej o tem, kar se je dogajalo, ko smo se mi trije znašli skupaj …

  • Share/Bookmark

RITKA NA ABSOLUTNEM VRHU DOLENJSKE

Mislim, da sem enkrat bežno že zapisal, kaj sem počel na absolutnem geografskem kopenskem vrhu Dolenjske. Sem to smiselno zapisal? Menda ga ni junaka, ki bi si upal oporekati, da je Trdinov vrh vrh Gorjancev in da so Gorjanci najvišje hribovje na Dolenjskem. Kvečjemu kak Hrvat z nekaj boljšimi živci si še morebiti upa malce oporekati, a še tak reče zgolj, da gre za Sveto Gero, ne pa za Trdinov vrh. Kar pa je eno in isto. A mi Podgorci vemo, da je v resnici Trdinov vrh, ne pa Sveta Gera. A zakaj bi si delali posel s prepričevanjem trdobučnežev.
Trdinov vrh pa ima celo svoj umetni vrh. Kar je storila narava, je eno, človek pa je hotel še višje. In so pač na Trdinovem vrhu zgradili še razgledni stolp, menda je bil sprva lesen, zdaj pa je že dolga desetletja betonski. Tak dlje zdrži pokonci. Kasneje so postavili še en stolp, oddajniški. A zdaj ne bi šli v polemiko, kateri je daljši in trši. Važno je, da je Trdinov vrh najvišji in da je na Trdinovem vrhu postavljen še razgledni stolp, katerega vrh je za navadnega Dolenjca najvišja točka, kamor more priti. In tja sva prišla tudi z  mojo nekdanjo lepo mrho z Dolža, ki se mi, mimogrede povedano, še vedno ni oglasila na moj poziv njej na tem blogu.

Bilo je to že kar nekaj let nazaj. Odpravila sva se z Gabrja preko Gospodične na Trdinov vrh. Sredi tedna je bilo, zato pa toliko bolj mirno. Skoraj nobene žive duše, le jaz in ona, pa najbrž še kaj srn, zajcev, lisic in na srečo nisva videla, da bi bil vmes tudi kak medved. Na Gospodični sva pojedla eno Mrharjevo gobovo juho, te nimajo ravno vedno, je pa odlična, ko je, in sva zatem šla še više. Počasi sva se prikobacala na vrh in se za nekaj časa zleknila na tiste ostanke cerkvice. Vedno znova študiram, komu so dovolili, da je tam sredi teh ostankov zlil skupaj še nek grozen betonski model, maketo kaj vem česa sploh. A jaz res nisem arhitekt, da bi sodil o takih rečeh. Ležala sva z mojo Dolžanko kar nekaj časa. Bila sva tiho. Potem pa sva doživela dva vzgiba. Vsak svojega. Jaz sem dobil vzgib, da bi rad fukal, ker je bilo tako prijetno toplo in sveže, pa njo sem imel poleg, ona pa je dobila notranji poriv, da bi šla na tisti razgledni stolp. Ne bodi len, pač pa kreativen, in sva združila ideji v eno rešitev, naredila sva kompromis, kakršnega svet še ni videl. Odločila sva se, da greva na vrh stolpa in če bo možno, bova zgoraj naredila en kratek višinski fuk.

Podvig se je že začel prijetno. Zame. Tiste lestve, ki po betonskem stolpu vodijo na njegov vrh, so naredili tako, da moraš biti skoraj akrobat, da ti uspe zlesti gor. Saj ne rečem, meni, ki sem bil in sem visok, gibčen in močan, uspe, njej sem pa moral nesebično pomagati. Dekle je pač, pa še drobna… Ni problema, roke imam, močne so in rade primejo kakšno dekle in jo porinejo proti nebu. Prijela se je za prvo lestvino, jaz pa sem jo prijel za rit in jo tlačil gor, više in še više. Počasi je imela tudi noge na lestvi in je lahko odplezala naprej navzgor. Dobro, da mrha ni imela vrtoglavice. Sledil sem ji tik za ritjo. Prilezla sva na prav nič udoben in če po pravici povem tudi ne ravno ne vem kako izjemno razgleden vrh stolpa. Preveč je visokega drevja naokoli, da bi se videlo naokrog. Ker nisva mogla videti vsega, kar sva želela, sva imela toliko več časa, da sva lahko izpolnila drugi element dane zaveze. Višinski fuk.
Tam gor se ne da fukati na tisoč in en način, no, vsaj jaz tega ne znam, predvsem pa si ne upam, zato sva se odločila za enega od elementarnejših položajev. Od zadaj, nekako po pasje. Kakšne hude predigre sploh nisva imela, jaz sem bil že preveč pohoten, Detel je bil povsem trd, ona pa je najbrž hotela fuk, pa nato tudi čimprej dol. Zato sem ji nežno snel kratke športne hlačke in spodnjice, spomnim se še prav dobro, da so bile rdeče, ona pa se je upognila, lepo izbočila svojo krasno ritko ter seveda močno prijela ograjo. Varnost je varnost. Tesno je tam zgoraj. Res. Detel je bil pa vesel. Je pokonci čakal, da mu odprem okno, kot da bi se še sam želel čim bolj razgledati. In sva porivala par minut kot nora. Žal si je nisem upal ob tem držati za joške ali vsaj za kaj drugega, ker sem se vsled varovanja lastne osebe oziroma življenja dokaj krčevito držal ograje, da ne bi zaradi v žaru fuka izgubljene pozornosti kam omahnil. Saj ne vem kakšne izbire pravzaprav ni, torej zgolj kakšnih 20 metrov nižje. A bilo je čudovito. Lepo sva se pofukala in obenem še gledala naokoli, kar se je pač videti dalo. Pustil sem ji, da je sopla, hropla, pihala in sopihala, stokala in enkrat celo divje zavpila. Mislim, da do bližnje vojske vendarle ni prišel glas, saj je armada ostala na svojih mestih. Nato sva se oblekla, spustila s stolpa, spustila s Trdinovega vrha in zapustila Gorjance s tem prečudovito nenavadnim novim spominom.

Stolp stoji še dandanes. A žal odtlej pa doslej nisem več imel prilike ponoviti projekt. Toda bom! Prisežem, da bom, ker je tako prekleto nenavaden!

  • Share/Bookmark

ROMANCA NAD PRISTAVO

Podgorje je lepo. Kadar je sonce, je celo prelepo. A prav nič ne škodi, če se naše Podgorje okrasi še s čim, recimo s kakšno lepo žensko. Moja krasna rdečelaska to Podgorje okrasi najbolj izbrano. Ona ga krasi kot krasijo lučke novoletno jelko – kadar pripelje svojo pičko iz mesta k meni na podeželje, sem pod gozdnate Gorjance.

Pred dnevi je izkoristila lepe trenutke v naravi in prišla k meni. Bilo je presenečenje zame. Lepo presenečenje. Rdeče presenečenje. In zato sem bil goden za romantiko, ona pa tudi ni čutila potrebe, da jo divje pofukam, kot se sicer lahko pofuka potrebno starejšo mrho, ob kateri ti kurec gromozansko nabrekne, že če jo zgolj pogledaš. Vsaj meni se to dogaja. Ob njej.

Bila je športno odeta, pa se mi zato ni zdelo napak predlagati, da greva posedet na eno od lepih naravnih razglednih točk našega Podgorja. Več je takšnih lokacij, a vseh ne gre izdati. Tokrat sem izbral tisto, ki mi je morda celo najljubša. To naj izdam. To je hribček tik nad Pristavo. Na pobočju hriba je travnik, ki ga spodaj obroblja vas Pristava, zgoraj pa gozd, ki se sicer širi naprej vse do Peščenika in še dalje v Belo krajino. Na koncu travnika, tik ob gozdu, je celo neka drobna hiška, ki jo je nekomu, nimam pojma kako, tudi ne vem kdaj, uspelo zgraditi. Kdor jo ima, tam zagotovo lahko mogočno uživa. Z avtom se ne pride do tam. Vsaj jaz tega ne znam. S traktorjem bi sicer šlo, a rdečelaska seveda ne paše na traktor in zakaj sploh bi, ko se pa peš prav lepo dospe. Tja grem pravzaprav vedno le peš. Avto parkiram na robu Pristave, ob cesti med Pristavo in Podgradom, ter se sprehodim navzgor po razdrapani kolovozni poti.

Peš sva šla tjakaj z rdečelasko tudi tokrat. Zavzela sva prostor kakšnih sto metrov od tiste hiše, razgrnila odejo in se ulegla na trebuh tako, da sva imela glavo na severni strani, torej sva gledala proti Novemu mestu, na jug pa so zrle najine noge, ki sva si jih nagajivo prepletala. Od tu se vidi veliko in daleč. Na vzhodu se vidijo Gorjanci, na zahodu Kočevski Rog, vidi se Ljuben, vidita se Trška gora in Grčevje za njo, vidijo se Kamniške in kaj vem katere še alpe, vidi se seveda Pristava, vidi se Podgrad in vidi se mehovski hrib, še mnoge vasi nižje in tudi naša prestolnica Novo mesto ne uide očem. Vidi pa se, kar je sploh dragoceno, tudi prav cela rdečelaska. Čudovito. Pa še sonce je bilo.

Ker nama res ni bilo ravno do fuka, sva le ležala in gledala. In se objemala in se poljubljala in se valjala po odeji in po travi in sva se imela rada. Moral sem jo seveda prijeti tudi za joške in za rit še močneje. A najbolj sem užival v dotikih njenih lepih rožnatih ustnic.

Tako lepo je lahko pri nas v Podgorju.

  • Share/Bookmark

POGLED NA PISARNIŠKO MUCO

Poklicala me je sodelavka, tista, s katero sva bila pred leti na kapiteljskem zvoniku. Rekla je, da naj se oglasim, saj ima eno dobro čokolado, ki jo je pripravljena deliti z mano, ker se ji zdi, da sem danes priden. Tudi jaz bi rekel, da sem priden.
Nisem ravno sladkosned, ampak če mi taka mačka ponudi čokolado, je ne zavrnem. Sploh če pride iz njenih lepih rok v moja lačna usta, kakor mi je ona ponavadi znala to servirati. No, včasih mi je tudi zabrisala kak kos od daleč. Ampak tudi to sem štel le kot izraz naklonjenosti, ne pa kot jasen izraz pomanjkanja bontona, kaj šele mladostne nesramnosti.

Prišel sem v njeno pisarno. Nič kaj preveč ugleden prostor ni, pa še precej razmetano je, če mene kdo vpraša, kar sem ji večkrat tudi že očital. Le kaj si mislijo tvoje stranke, ko pridejo k tebi, sem jo vzpodbujal in ji prebujal vest o krivdi, da bi jo spravil k ureditvi prostora. Ni me jebala. Tako ne.

Čokolada je bila dobra. Lindtova. Lepo me je hranila. Košček za koščkom. A je rekla, da ni to najlepše današnje presenečenje. Bo še nekaj boljšega?
Rekla je, da naj se s stolom odpeljem stran od mize. Bil sem namreč tik ob njej nasprotni stranici mize, tako da sva se pod mizo tako rekoč dotikala z nogami. Preprosta miza s predalniki na vsaki strani na sredini pa oni prazen prostor za noge. Odmaknil sem se nazaj. In čakal kaj bo.
 
Pod mizo sem od daleč zagledal njene lepe noge v visokih petah in kratkem krilu, nad mizo pa so me privabljali njeni joški, ki jih je naznačeval globok izrez obleke. Nisem vedel, po pravici povedano, kam bi gledal. Gor ali dol? A kmalu ni bilo več nobenih dvomov.
Začela je počasi razmikati svoje noge. Razkrečila jih je, kolikor ji je prostor dopuščal. Prostor je dopuščal povsem dovolj. Pogled je postal bajesloven. Sem na stolu kar dodatno zlezel navzdol. Ves zaprepaden. Pička je bila brez hlačk! Tako je bila par minut razkrečena, jaz pa sem jo vsako sekundo teh minut požiral z očmi. Ne dosti, a malo vendarle si je svojo rožnato češpljo raztegnila s prsti. Ni dovolila, da se premaknem s stola, ker me je imelo, da bi se pognal pod mizo in jo polizal kot čokolado. Samo gledal sem lahko. Vseeno zelo lepo. Kmalu je rekla, da je zdaj pa dovolj tega kina. Služba kliče, je dejala. Še pomežiknila mi je in rekla adijo. Pa sem šel.

Vesel sem, da je sodelavka tako navihana. Vseskozi se sekiram, zakaj je nisem res že prej spoznal. 

  • Share/Bookmark

ONEGAVLJENJE NA DOLENJSKI ZEMLJI

Pred časom, kar nekaj nazaj je to že bilo, sem na televiziji zopet obsedel ob Robarjevem antišovinističnem filmu Ovni in mamuti. Na koncu filma je prizor, kjer dva možakarja divje natepavata slovensko grudo. Tudi jaz imam nekaj temu podobnih spominov, le da so malce manj povezani z nabijanjem zemlje, toliko bolj pa s fukom na zemlji, na dolenjski zemlji.

Pred nekaj leti sem imel dekle, ki je bila doma iz Dolža. Morda še vedno tam stanuje. Ne vem. Je že dolgo nisem srečal. Tudi ona je imela kreativnost vcepljeno v svoj način bivanja, vsekakor pa je tak način delovanja vnašala tudi v svoje fukanje. Bila mi je sorodna duša. Vedno je želela to stvar narediti na malo, vsaj malce drugačen način, na nenavaden način, če ne drugega vsaj na nevsakdanjem kraju ali ob nevsakdanjem času. In prav na nevsakdanjih krajih sem z njo vedno znova fukal v tistem letu in še nekaj, ko sva bila precej skupaj. Znašel sem se zaradi tega v svinjaku njene babice, po številnih kozolcih okoli podgorskih vasi, toplarje za Vinjo vasjo še dandanes uporabljam, v gozdovih, na pašnikih, na razglednih točkah. Res, fukala sva celo na tistem betonskem stolpu na vrhu Gorjancev. To je bila žal njena ideja. Sem ji kar malo zavidal, da ni meni to prvemu kapnilo na pamet. Zdelo se mi je sicer nevarno, a je bilo v bistvu še najtežje prilesti gor. Imela sva se super. O tem kdaj drugič. Fukala pa sva seveda tudi po njivah, med pšenico, koruzo, ponavadi med nekimi višjimi rastlinami, da naju ne bi ravno kdor koli videl. Sva bila pač sramežljiva.

Dobre, za mladostniški fuk primerne njive ni ravno najlažje najti, vsaj take ne, da bi zlahka fukal kar na naravnih tleh. S travniki je recimo mnogo lažje. Marsikje po njivah je namreč polno kamenja. Zato se je treba ob pripravah na tak dogodek kar potruditi, da najdeš njivo, kjer je čista zemlja brez neželenih trdih primesi. Midva sva tudi to našla.

Toda to, da bi fukala na navadnih dolenjskih tleh, ne bi bilo dovolj odštekano za naju. Ne, ponavadi so morale biti tudi okoliščine malce drugačne. Najbolj zanimivo je bilo pozno poleti med ali po hudem nalivu, ko je bila njiva, ki sva si jo izbrala, blatna kot sam vrag. Podobno kot je zadnja leta na Rock Otočcu. Za fuk sva bila dogovorjena že prej, to je bil pravzaprav neomejen dogovor, tako da sva zgolj čakala kakšno resno nevihto in pa noč z lepo luno. Noč je bila potrebna zaradi problemov po fuku, to povem malo kasneje, luna pa, da sva vsaj malo videla fuk ambient. Ljudje moji, to je kot vojska, vse mora biti natančno načrtovano. Pa še potem kaj spodleti.

No, v tistem avgustu se je nekega dne vse prav lepo znašlo na kupu. Bila je huda nevihta, sledila je dovolj topla noč z luno, tu pa je bilo tudi najino ustrezno razpoloženje. Izbrana njiva je bila blizu mojega doma. Takrat sem doma živel še s starši, a so bili tedaj na morju. Vse je bilo skratka super.
Poklical sem pičko, tako sem jo včasih njej v užitek klical, na Dolž in ji rekel, da naj se pripelje k meni. Prišla je in odpravila sva se na njivo s koruzo. Blato je bilo tako, da je bilo prav noro že ko sva hodila do ciljne točke, saj nama je parkrat kar fino spodrsnilo. A to je bila zabava. Za ta najin edinstven fuk sva šla na dno vrtače, kjer je bilo posebej blatno, saj se je ves dež, kolikor ni nemudoma pronical v tla, v bistvu zlival tja dol.
Najprej sva se stoje poljubljala. Zelo energično. Vso sem je prešlatal, ona pa mene, bila je celo precej groba do mojih jajc, a ji tega v dobro vzdrževanja kvalitetnega razpoloženja tudi v nadaljevanju nisem očital. Zatem pa sva legla na blatna dolenjska tla. Ljudje, to je skoraj kot vodna postelja. No, če imate seveda pod sabo ustrezno zemljo, to je obvezno, kajti kamni so lahko hudo zajebana reč pri teh zadevah. A blato je užitek. Morda bi morali, to je recimo ena drobna podjetniška ideja, postelje namesto z vzmetnicami polniti raje z blatom. Denimo. Jaz sem šel na hrbet, ona me je zajahala in je že takoj skakala po mojem Detlu. Divje je skakala. Podgorke rade skačejo, to sem do tedaj že dobro vedel. Ona je pa res rada skakala po meni. Njeni joški, ki mi jih je luna na tedaj že jasnem nebu pomagala predstaviti, so ji lepo poskakovali. In stalno je pobirala tisto blato naokoli in ga mazala po meni. Jaz pa po njej. Paziti je pri tem načeloma treba na dvoje, namreč da si človek ne umaže oči in tudi spolni organi ni dobro, da so ravno obliti z blatom. Ampak midva sva bila blatna povsod. Nisva jebala teh priporočil. Na koncu vsega sva celo namensko oblagala pizdo in moj kurac z blatom. In fukala.
Nekako najbolj prijetno je bilo, kolikor mi danes spomin dovoli hierarhizirati posamezne faze dogodka, ko je bila ona na hrbtu, jaz pa sem jo porival tako, da sva kar drsela po njivi. Jaz s kurcem v njeni pički, z nogami pa sem nekako zbiral silo, da sem se odločno poganjal vanjo. In sva drsela med koruzo po njivi. Atraktivno.
Kje je možna zagata celotne zadeve? Na koncu je treba imeti nekje v bližini tuš. Brez tega je pa totalna štala. Predpostavljam. Midva sva se stuširala pri meni doma. Pot do doma je bila malce hecna. Po fuku sva vrgla nase majice in kratke hlače in šla tistih tristo metrov do doma. Sva se režala kot odštekana. Nihče naju ni srečal, morda pa naju je kdo videl, kdo bi vedel. Stuširala sva se. Lar traja, da spereš vso to zemljo, in sva pri meni ostala vso bajno noč do svetlega jutra. Potem je odšla novim izzivom naproti.

To je bil torej najin fuk na dolenjski zemlji.

  • Share/Bookmark

MASTURBACIJA NA UKAZ

Glede frizerke še vedno nič novega. Nisem je poklical, pa tudi po kakšnem srečnem naključju je ne srečam. Se imava pa zato z mojo rdečelasko lepo in zanimivo. Predvčerajšnjim sem jo poklical, da naj dan za tem pride do mene, ker si je neizmerno želim. Res sem si zelo želel njene družbe. In seksa. Dopoldan naj pride, sem ji rekel. Bila je navdušena in je zato takoj vzela kar dopust. Jaz pa sem itak na dopustu te dni. Dopoldan je tako mirno pri nas na vasi, da je lepo ta mir živeti z njo.
 
Prišla je zgodaj. Že ob sedmih. Najbrž je šla od doma, kot bi šla v službo. Bila je zelo lepo oblečena. Takoj sva šla v posteljo in objeta ležala kakšni dve uri. V cd sem vtaknil Springsteena. Bruca, kakopak. Ne česar koli, ampak sem nastavil Secret Garden in Human Touch.Tema dvema podleže. Je še nekaj takih. Tudi Marylin Manson s priredbo Tainted Love je včasih ravno pravšnji. Ko gre zares! In kar na repeat sem dal, da sta se vrtela in vrtela in vrtela. Tudi meni sta všeč ti pesmi.
Gledala sva se, malo sva pa gledala skozi okno proti mestu. V spalnici imam veliko, panoramsko okno, ki nudi neoviran pogled daleč naprej po s soncem lepo obsijani novomeški pokrajini. Posebej atraktivno je ob nevihtah, ko se ponoči bliska vsenaokrog. In pila sva rumeni muškat. Tudi to je najina skupna sladka ljubezen.

Rdečelasko sem vprašal, če ima kak načrt za danes ali se namerava prepustiti mojemu peklenskemu planu. Je rekla, da bo kar po njenem. Ostala bova v hiši, pila rumeni muškat, predvsem pa se bova malo igrala, je zapovedala. Jaz mojo rdečelasko ubogam. Kako se bova pa igrala, muci? Mucek, je rekla, danes bova pa masturbirala. Hkrati. Jaz in ti. Vsak zase. Eden ob drugem. Drkal si ga boš kot usekan. Ampak, mucka, sem rekel, jaz bi raje tebe dobil v svoje močne delavske roke. Danes boš svoje od tvojih umazanih misli umazane roke kar ob sebi držal, je bila odločna. Pozna me, mrha rdeča, kot svoj žep.

Je rekla, da naj v cd vržem Verdija. Za spremembo. Requiem. Res sprememba. Pizda, imaš pa smisel za humor, sem ji rekel. Le ostro je pogledala. Vse je bilo jasno. Če tako hoče, pač tako hoče. Saj je ta muzika sicer seveda povsem dobra, sem se tolažil, le motiv za njen nastanek ne vem, če je primeren, ko pa imam ob sebi njo, ki je polna življenja.

In potem je začela. Sama. V postelji. Povsem gola. Vzela je še neko kremo in si jo razmazala. Z rokama si je najprej božala joške. Nežno in počasi. Malo je stisnila in zavila svoje lepe bradavičke in se božala naprej. Zadovoljno, a še tiho je stokala. Potem se je prijemala za stegna, šla je z rokama na notranjo stran in proti muci. Samo prešla jo je ter nadaljevala preko trebuha nazaj do joškov. Detel mi je že kar lepo stopil, pa se ga seveda ob tej lepoti poleg mene še niti dotaknil nisem. Uživala je v pogledu na mojo vzburjenost in na moj posvečen pogled njenemu masturbiranju. Vseskozi me je skušala gledati v oči. Z eno roko si je šla nato do muce. In je malo pobrenkala. Ji je takoj močno prišlo. Kriknila je. Z roko je spreminjala ritem, malo je počela počasi, pa hitro, pa počasi, pa hitro in tako naprej. Ko je okoli ščegetavčka masirala pospešeno, ji je tudi najmočneje prihajalo. Zamenjala je položaj in se postavila na vse štiri. Z eno roko se je podpirala, nogi je dala nekoliko narazen, z drugo roko pa si je obdelovala muco. Na vsake toliko si je obliznila prste. Meni jih ni ponudila. Pa bi še kako rad polizal. Uživala je. Nato si je šla s prstom v danko in kar krepko porinila noter. Najprej kazalec, nato sredinec in tudi prstanec. Ob vsakem je zastokala, ker je s prstom tudi malo zavrtela po danki. Dvignila se je s trupom. Ostala je na kolenih in si božala rit ter boke. Vseskozi se je postavljala tako, da mi je nudila lep pogled na svoje početje. Jaz sem si ga pa ob tem tudi že začel drkati. Ni šlo drugače. Energijo je bilo treba sprostiti. Začel sem počasi, nežno, previdno, z občutkom, ker pač nisem hotel, da mi prehitro pride. Ob njej mi lahko špricne mimogrede. Detel je zlagoma pridobival na velikosti. A najbrž ne toliko od moje roke, kot od pogleda na mojo samozadovoljno rdečelasko, ki se je prav umetniško obdelovala.

Mislim, da je pogled na žensko, ki masturbira, najlepši prizor, kar jih lahko doživim. Gaudijeva arhitektura, Leopardijeva poezija, Modiglijanijeva platna, Rodinovi kipi, miss sveta, vse se skrije pred takim prizorom. Nič na svetu ni konkurenčnega pogledu na žensko, ki predano masturbira. Nič ni lepšega za oči, nič ni lepšega za uho. A moja rdečelaska je zraven še tako lepo dišala.

Da bi žensko v takem položaju doživel, sem sanjal že od zgodnjih pubertetniških let. Morda že celo prej, pa se tega ne spomnim. A sem to prvič doživel šele proti koncu mojih pubertetniških let. V amaterski izvedbi sprva. Tole, kar je počela moja rdečelaska, je seveda A kategorija. Bila je super. S svojimi nežnimi rokami se je znala odlično zadovoljiti. Potihem sem se spraševal, če bi jaz ta posel mogel opraviti bolje. Kakor koli, zdi se mi, da ji je bilo najlepše, ko je spet ležala na hrbtu in si z levo roko dražila prsi, že prav grobo si jih je drgnila, z desno roko pa je pospešeno zadovoljevala muco. Brenkala je. Saj veste, kot bi igral kitaro s trzalico. Ščegetavček je bil čisto razburjen. Meni pa je prišlo, ko je ob divjem stokanju tako prekleto lepo zvijale te svoje boke levo in desno in zelo gor in dol. Pogled za bogove. Ni mi ravno orkansko špricnil, sem pa zato doživel orkanski orgazem. Kar zameglilo se mi je. To je možno samo ob njej. Ob teh njenih rdečih laseh.
Na koncu mi je vendarle privoščila nekaj dotika. Polizala je namreč vso spermo z mene, zraven pa me je še nekajkrat poljubila po kurcu. Detel je bil vesel, čeprav ni več trdno stal. Je bil že zdelan.

Stuširala sva se. Tudi to začuda tokrat kar vsak zase. Je zahtevala tako, da ne bi prišlo do kakšnega incidenta, kot se je izrazila. Lepo sva zajtrkovala, nato pa sva še za par ur legla v posteljo. Tesno en ob drugem sva dremala in sem ter tja srknila muškat.

Zgodaj popoldan je odšla. Jaz pa sem se zarinil z obrazom v blazino, ki je še vedno lepo dišala po njej. In sem ležal.

  • Share/Bookmark

PODGORJANSKI FUK SKOZI PRIZMO ČUTOV

Kadar fukam, imam rad dovršen ambient, da so na koncu te odisejade, če je le možno, zadovoljeni vsi moji čuti, ne pa le moja um in telo.

Za moj nos poskrbi gospodična s svojimi umetnimi dišavami, torej s parfumi. Tako ali tako se praktično ne more zgoditi, da bi pogoj glede lepih vonjav pri meni ne bil izpolnjen, saj je čudovit parfum največkrat temeljni impulz, da sploh pristopim h gospodični, vsekakor pa je to nujen, seveda ne tudi zadosten razlog, da ob njej ostanem.
Nisem socialno segregativen pri izbiri fuk partnerke. To res ne. A lepo je, če je parfum visoko kvaliteten, kar ponavadi žal pomeni tudi, da je drag. Pritožite se na modno industrijo in na kolege potrošnike, ki na to, da se ta uboga odišavljena voda tako drago prodaja, pač pristajajo, če vam kaj ni všeč! Nisem jaz kriv, da je tako. Da pa je temu res tako, torej da drago obenem pomeni dobro, ve zelo dobro moj nos, a so me glede tega že podučile tudi punce v parfumerijah, ki so me vedno, kadar sem prišel po kak parfum, odganjale od nizkocenovnih parfumov, če sem ne po lastni volji, pač pa zaradi nevednosti slučajno zašel med take police. Rekle so mi, skoraj očitajoče, da je tisto za mladoletnice, jaz pa očitno rabim nekaj boljšega. Imele so prav. Kajpada. Morda mi to piše v očeh.

Kadar sem s punco vsaj malce daljše obdobje, kar meni vsaj v intenzivnih razmerjih praviloma ne uspe, potem sem vesel, če ima deklica malo širšo kolekcijo parfumov, recimo, da lahko za različne priložnosti in za različna svoja in moja razpoloženja uporabi različne dišave.
Tudi jaz imam seveda široko kolekcijo. Tako pač je. Ne moreš zahtevati nečesa od drugih, če sam nisi tak. Vsaj praviloma. Jean Paul Gaultier, Issey Miyake, Nikos, Escada, Boss, Kenzo ter stari dobri Diorjev Fahrenheit, ta mi gre sicer že na jetra, so trenutno na moji polici. Bejbam najbolj diši Gaultier. Že nekaj časa tudi meni. Odvisno sicer, kako sem oblečen, a ponavadi kar paše. Tudi Salvador Dali, ki pa ga nimam več, je super. Glede Gaultierja ni dvoma. Dišava seka. Temu odštekancu je spet uspelo sestaviti pravi zvarek. Ženske me takoj začno ovohavati, če je sreča, pa storijo še kaj več.
Parfumirane ženske res ljubim. Na takšne sem nor. To je torej osnova za čutilo, ki mu pravimo nos. So še drugi detajli povezani z vonjem, recimo od posteljnine, vonja stanovanja, avta, telesni vonj,…, a za potrebe tega mojega bloga res ne bi zakompliciral, kakor sicer znam, ko gre zares.

Naslednji atribut, ki vzpostavlja ugoden jebaški ambient in tako zagotavlja popolnosti bližji fuk, je pa zvok. Kaj pa drugega. To je v resnici še mnogo bolj komplicirana materija, kot je voh oziroma vonj oziroma parfumi. To je pa res hudo. Treba je imeti široko znanje in izostren občutek.
Ne vem niti tega, kako naj sploh začnem razlagati dileme te zahtevne zadeve. Morda bi začel s tem, da sem v mlajših letih rad fukal ob glasbi Sade. Da, Sade je čudovita, romantična, zanimiva in zelo lepa punca s čudovitim glasom in zatorej njena glasba v nobenem smislu ne more zmotiti. Nimam nič proti Arethi Franklin kot pevki, a pomislite, da fukate ob Arethini glasbi, denimo da ste sredi porivanja ob sicer odličnem komadu Think, potem pa zaradi njenega odličnega petja kar naenkrat in sredi divjega nabijanja v rit najdražje pomislite na tole obilno Aretho. Ja, ni da bi vam ravno okrepilo kurec, kajne? No, pri Sade se to povprečnemu, rečem lahko celo normalnemu človeku ne more zgoditi na tak način. Misel na Sade je samo dodaten afrodizijak.
V gimnaziji sem imel nekaj časa punco, ki so ji bili, tako kot tedaj, pravzaprav pa še sedaj, tudi meni, zakon Sade, Sting in Simply Red. Že zato sva se z njo dobro štekala. Da o njenem vabljivem telesu in njenem dobrem smislu za modo sploh ne razlagam. Njena edina napaka je bila, če pogledam v retrovizor življenja, da je (pre)daleč stanovala. Kakor koli že, najraje sva imela, če nama je skupaj prišlo ob Why Can’t We Live Together. Tisti kongi ali tam tami ali kaj že so, to bi kak stari bobnar vedel, ter bas in hammondke, pa od Sade glas v ušesih in njen stas v mislih ter moj kurec v moji gimnazijski lepotički so bili zagotovilo za orgazmično vzdušje. Ponavadi je to potekalo pri njej doma, sem ter tja sva pač špricala pouk in bila pri njej, daleč od mene, kamor sem se zato moral tovoriti s svojim modrim avtomatikom. To spominjanje me spomni tudi na komad Why Can’t This Be Love od Van Halen, ki sva ga prav z njo tudi uporabljala, a ob malo bolj energičnih trenutkih. Očitno sva, to me je zdajle prešinilo, nekje globoko v sebi vedela, da najino divje razmerje ne bo trajalo, pa sva imela na repertoarju bolj take vprašujoče se komade za svoje fuk himne.
Skratka, Sade je lahko klasična, pri meni po svoje že stereotipna rešitev za jebaške zadeve. A pri ljudeh kot sem jaz in pri malce odštekanih puncah, s kakršnimi imam žal in na srečo ponavadi opravka, zgolj Sade še zdaleč ne zadostuje. Faktorjev je cel kup. Morda je še najmogočnejši element odločanja o izboru glasbe v resnici razpoloženje ob seksu oziroma razpoloženje, ki se ga želi formirati ter zvrst seksa, ki se jo namerava artistično izvesti. Je oziroma naj bo romantično? Razvratno? Sado-mazo? Bo del časa zapolnil fisting? Gre za celonočni ali celo za celodnevni fuk? Hm, ne spominjam se, da bi imel kdaj večdnevno neprekinjeno orgijo! Tega bi se zagotovo spomnil. To samo za mimogrede, je pa vendarle to, če pomislim, izziv za mojo bližnjo prihodnost. Morda v to kako prepričam mojo rdečelasko. Kakor koli, nazaj k zadevi. Bo v igri kakšno orodje? Sva pijana? Takšna, recimo, vprašanje si je treba postaviti. Treba je torej najti sebi in karakterju časa in seksa ustrezno muziko. To je zadeva, ki je seveda vsaki osebi posebej lastna, točneje vsakemu paru posebej lastna. Tu ni formalnih receptov. Gre le za metodo dela. Opazil pa sem, da kadar se z bejbo dobro ujamem, se ponavadi skladajo tudi najine glasbene preference. V postelji so to lepo opazi.
Poleg navedenega pa pri tem poslu pazim tudi, da se ne ujamem v rutino oziroma enoličnost, vsaj ne pri eni in isti punci. Sprehoditi se je treba skozi različne zvrsti in časovna obdobja glasbene ustvarjalnosti. Če ne nudi rešitve cel album oziroma glasbenikov opus, se pa zagotovo povsod najde vsaj kak odličen komad. Pa se da tega potem na replay za seksu potreben čas. Absolutno pa pri tem poslu izvzamem pleh muziko, narodnozabavnjake in podobno sranje. Tega pri meni ni in se tudi ne sme pričakovati česa takšnega od mene. Neke zelo močne meje pa pač imam. Teh ne prestopim, ker jih nočem in v jih resnici zaradi mojih specifik osebnostne strukture tudi ne morem. Hvala bogu!
Skratka, povsod je kaj najti. Pa poglejmo nekaj primerov. Če je denimo fuk sredi poletja, potem lepo paše Paco de Lucia, če je pička agresivna, kar mi seveda vedno gode, naj dobi porcijo Marylin Mansona ali pa vsaj Thunderstruck od AC/DC, če je romantična klima, potem se harmonijo zagotovi recimo s Simply Red ali Neisho, da Leonarda Cohena niti ne izpostavljam, če je dekle baročnih oblin, naj ji do pizde seže Bach, če je z juga, bodo zanjo pravšnji, vedno upam, Leb i Sol, če je socialno čuteča, potem ji dam Peter Gabriela ali Tracy Chapman, če je vzdušje čarobno, imam na zalogi Vangelisa in še mnogo raje Enyo, morebiti tudi Kate Bush, ko hoče klasični divji fuk, ji dam U2, Doorse ali celo, v kolikor gre za elektroniki naklonjeno pičko, Depeche Mode, če je v igri navadna, lepa, idilična ljubezen, potem vsekakor Tina Turner ali Ray Charles ali Zucchero ali Fleetwood Mac ali Clapton, tu je izbira pač res široka, če sva oba z mucko že prilično nalita, hudo pohotna in zelo za štose, potem v cd ne more nič drugega kot Blues Brothersi, morda, res morda The Pogues, če hoče z ritko nabijati v jasnem ritmu, ji dam album od 50 Centa. In tako naprej. Ne škodi niti razmislek o tem, ali naj bo studijska ali pa live, koncertna izvedba glasbe. So namreč lahko opazne, celo pomembne distinkcije v fuku. Nekaterim mačkam pač paše, če se lahko počutijo, kot da fukajo sredi polnega stadiona. O stadionskem fuku povem nekaj enkrat drugič. No, bil je bolj peting, pa še to ne vem, če smem reči. A bila je neznanka in bilo je hudo erotično, vsaj to pa zagotovo smem samozavestno povedati. In bili so Rolligi.
A kakor koli že je, povsod se torej vsaki pički oziroma fuku lahko vedno kaj ustreznega najde. Naj se seveda ob taki priliki ne razmišlja predolgo, ker potem lahko upade razpoloženje za seks. To se pa ne sme zgoditi. Preveč študiozen pristop ni na mestu, ga odsvetujem. Zadeve se je treba učiti v prostem času, ko je čas za fuk, pa se mora moči skoraj avtomatično pograbiti ustrezen cd in ga s potrebno gracioznostjo vreči v napravo. Tako rekoč intuitvno. Le nesposobnež ne zmore zadovoljiti svojih in njenih ušes.
Problem je morda le, kadar je mrha razcepljena osebnost. Več izvajalcev naenkrat nima smisla poslušati. To bi najbrž bila huda zmeda. Ne vem, nisem še poskusil, le mislim si. Kakofonij ne maram. Pa še več aparatur bi potreboval. Taka naložba se splača le, če bi bil s tako pičko obsojen na dolgotrajno razmerje. Kar pa je že po sebi velika neprijetnost. No, kadar sem jaz slučajno s tako, tedaj usekam kar z Beethovnom. Tudi Debussy bi bil v redu, a gre meni načeloma že preveč na živce. Zdi se mi, da niti historicistični Carl Orf ne bi bil napačna izbira v tem primeru.
Skratka, vse se da urediti, le široko obzorje je treba imeti ter se pravočasno usposobiti. In treba je biti vseskozi odprt za glasbene preference pičkice. Kot kak DJ. Če mrha nekaj nujno hoče, potem naj ona to nujno dobi, pa če je zaradi tega treba sredi noči vdreti v prodajalno s cd-ji ali pa vsaj poklicati frenda, da ta urgira s svojo audioteko. Ni tu drugega izhoda, ni tu druge rešitve, ni tu kaj dosti razmišljati in okolišiti in iskati kakšne polovičarske možnosti. Treba je stvar izvršiti čimprej in po pričakovanjih! To je v bistvu ves štos. Radio Krka pač ni ustvarjen za seks. Sploh ne vem, zakaj je ustvarjen.
Jasno, naj sploh ne poudarjam, a naj s tem vendarle zaključim, da ne bo izgledalo zanemarjeno, ne le izbor glasbe, tudi zvok mora biti kvaliteten in moč primerno izbrana. Že dolgo imam zato nagledanega enega Bang&Olufsena, a zaenkrat še nisem šel v to investicijo. Bom moral počakati na bogatejše čase, če slučajno pridejo. Mi pa itak Technics, Nad in Jamo še povsem dobro služijo.

Za ostale čute oziroma čutila, torej za tip, vid in okus, to je menda vse, kar še imamo, pa poskrbi dekle že po definiciji. Njena svilena koža, lepo oblikovano telo z oblinami na pravih mestih in pa seveda slastna omakica njene pičkice.

Tako je to pri nas v Podgorju.

  • Share/Bookmark

BILO JE ZA STRAST NA VRHU NOVEGA MESTA

Nekdanjega prošta sem poznal par zadnjih let njegovega službovanja v Novem mestu. Kolikor sem ga ob najinih občasnih srečanjih mogel spoznati, je odličen mož. Prav nič ga ni motila niti odsotnost mojega zaupanja v Cerkev in nasploh v vero. Sem ateist, čeprav ne bi znal filozofsko zgledno razložiti, kaj naj bi to sploh bilo. Imam pač prijatelje, da mi razlagajo te stvari o meni. Če je že treba. Jaz znam pa druge stvari razlagati, živim pa itak sam vse, kar živim, pa če vem zakaj ali pa če tega sploh ne vem.

Prošta sem lahko klical celo na njegov mobilni telefon. Ne vem, če mu je to bilo ok, ampak nikoli se mi ni zdel zato živčen, nejevoljen, razburjen ali kakor že koli drugače nastrojen, ko je dvignil telefon, dahnil halo in ugotovil, da sem jaz na drugi strani. Tudi tega dne, ko sem na poti v službo srečal sodelavko, ki mi je zrajcala vse atome v telesu, je bil tradicionalno vesel mojega klica.

Ah, seveda, ta zgodba je zopet poseg v moj seksualni spomin. Moram to storiti, ker pač ne seksam ravno tako pogosto, da bi lahko vsak dan kaj aktualnega in dovolj zanimivega napisal. Zadeva je izpred kakšnih dveh let. No, nekaj takega bo. Bilo je predlansko poletje. Ali pa pred pred lansko poletje. Ne spomnim se točno, lahko pa preverim, če bo že treba dokazovati, ker imam glede tega referenco. Sicer pa čas tu ni bistven.

Ta moja sodelavka, ki sem jo tisto jutro srečal, je stara toliko kot sem star jaz. Pozna me že od gimnazije dalje, na faksu je bila tudi sošolka z mojimi gimnazijskimi sošolkami oziroma sošolci, jaz pa sem jo spoznal šele v tej službi. In vesel sem, da sem jo spoznal. Ker je lepa in zanimiva, sicer nekoliko konservativna. A dobro shajava. Večkrat jo obiščem v njeni pisarni pa se pogovarjava in pogovarjava. Postala sva si nekako blizu. Pravzaprav je bilo to jasno že od najinega prvega bližnjega srečanja, ko sva si pogledala globoko v oči.
Sčasoma sem se znašel v vlogi njene fuk mašine. Mislim, da me ni fukala zato, ker bi potrebovala fuk kot tak, pač pa ker sem ji enostavno všeč. Pravi, da sem srčkan. To najbrž reče tudi svojemu možu, a me res ne moti, če s temi besedami ne obdaruje le mene. Važno, da se imava midva vedno, kadar sva skupaj, v redu. Punca je lepa, ima lepe joške, take bolj mehkobne sicer, tudi ona ima fantastično rit, je kar primerno velika rit, čudovite noge ima tudi in zna se prav hudo seksi urediti. Žal se zna urediti tudi prav sila neseksi. A takrat je raje ne obiskujem. Ne vem, zakaj si včasih navleče nase cunje, da mi je kurec povsem razočaran. Imam zelo rad, če so punce lepo urejene. In če lepo dišijo. Da, ona ponavadi tudi zelo lepo diši.

Onega poletnega dne sem jo srečal zjutraj, ravno ko jo je mož pripeljal do službe. To je nekako njun vsakodnevni obred z le malo variacijami. Pravzaprav sploh ne vem, če so kakšne variacije. To sem rekel, kar tako. Meni se zdi vse v piko naštudirano. Vedno praktično en in isti čas, vedno praktično ena in ista lokacija prihoda, vedno en in isti obred poslavljanja in izstopanja. Skratka, v piko. Ko je onikrat stopila iz avta s tistimi svojimi nogami, sem vedel, da bo ta dan nekaj posebnega. Pa še tako zapeljivo in z nasmeškom me je pogledala, da sem vedel, da gredo stvari lahko od tu samo še v nebesa. In le nekaj kasneje sva jim bila res zelo blizu.

Odšel sem v pisarno in delal, kar sem moral delati. Sem pa njo kmalu tudi poklical in jo vprašal, če bi šla v času malice z mano ven. Je pritrdila. Kajpada. Srečen jaz. In tu spet nastopi moj prošt. Poklical sem ga in ga vprašal, če mi dovoli dostop na vrh zvonika kapiteljske cerkve, da bi videl kakšen je od tam razgled na mesto. Brez pogojevanja mi je odobril in rekel, da naj, ko bom želel, pozvonim na proštiji, pa me bodo odpeljali do cerkve.

Ura je odbila deset in s sodelavko sva se odpravila ven. Tako lepo je plapolalo tisto krilo okoli njenih nog. Sem ji povedal, da greva na zvonik kapiteljske cerkve. Jaz sem že vedel zakaj, ona si pa niti slutiti najbrž ni upala, kaj jo čaka. Nuna naju je odpeljala v cerkev, odprla vrata zvonika, prižgala slabotno razsvetljavo v zvoniku in rekla, da naj jo pokličeva, ko bova prišla nazaj dol. Po tistih nemogočih kapiteljskih stopnicah, skorajda lestvah sva plezala na vrh zvonika, no, pravzaprav do zvonov. Sodelavka pred mano, jaz pa tik za njeno lepo ritjo. V krilu je bila, zato je bilo vse skupaj meni precej prijetno. Vmes sem jo par krat kar za rit ugriznil. Slastno in strastno.
Prišla sva na vrh, tam, kjer so zvonovi. Na oknih ni bilo niti rešetk, kar je bilo čudovito. Lep razgled. Tudi ona je uživala razgled skozi okenske odprtine te gotske cerkve na ta lep, sončen in silno jasen dan. Bila je zamišljena. Človek se v cerkvi že itak ozre ali celo zazre vase, na samem vrhu cerkve pa se najbrž začne ozirati že v oziranje vase. Kar nekako idilično je izgledalo vse skupaj. Sakralno. Še lahen vetrič je pihal, zunaj je bila vročina, v zvoniku pa vseeno prav lepo hladno.
Gledala je proti Glavnemu trg in naprej proti Gorjancem. Stopil sem za njo, jo objel in jo začel poljubljati po vratu in ramenih. Bilo ji je všeč in je kar predla od zadovoljstva. Moj Detel pa je bil že trd kot diamant. In hotel je na plano. In kdo sem jaz, da bi mu smel to odrekati, vas spet vprašam? Še malo sem ga drgnil po njeni ritki, potem pa je sama dvignila svoje krilo, si spustila čipkaste hlačke in si začela drkati pičko. Pri tem se je z eno roko naslonila na okenski zid. In seveda gledala proti visokim in bogato gozdnatim Gorjancem. Odpel sem si hlače in izvlekel Detla, da si poišče njeno duplino. Naslonil sem ji ga ob pičko. Z roko je drgnila malo moj kurec, malo pa svojo pičko. Potem je pa stvar postala resna. Z obema rokama se je naslonila na zid okna in divje izbočila zadnjico. Pognal sem cel svoj stroj. Joj, kako sva se nabijala. In tako je bilo lepo. Če bi pognal le malo siloviteje, bi jo morda celo katapultiral skozi okno visoko nad Novo mesto.
Potem pa huda pizdarija! Potem pa namreč odbije ta kurčev zvon. Bil sem čisto nepripravljen. Kdo bi si pa mislil, da lahko kaj prekine to idilo? Jebemti, je tako zazvonilo, da bi lahko rekel, da mi je srce padlo v hlače, če bi jih imel tedaj na sebi. Kako sem se prestrašil! Ona pa tudi. Kar stresla sva se. Najbrž naju je Bog hotel opozoriti na že nekaj. Nekaj trenutkov sva rabila, da sva prišla k sebi, potem pa sva silovito nadaljevala. Opozoril sem jo, da naj niti pod razno ne kriči ob morebitnem orgazmu. Morebitnem, ha ha! Zgolj drobna šala. In bila je pridna. Zelo lepo nama je bilo. Nabijal sem jo v pičko, jo klofutal po ritki in ji mečkal joške. Uživala je. In tako lepo je mešala z ritko, da mi je bilo jasno, da se počuti kot v nebesih. In to je tudi bil fuk, pri katerem sva bila najbližje nebesom. Prepričan sem, da tudi Gospod tega ni zameril, saj gre vendar za lepo ljubezen. Za strast.
Po kakšne pol ure, ja, malo sva zamujala v službo, sem jo poljubil na golo ritko, nato pa sva se odpravila dol s te najvišje in najbolj delikatne točke mojih in njenih fukov v Novem mestu.
Še danes sem hvaležen proštu za ta fuk, ona pa je vedno znova očarana nad mojimi idejami, te s kapiteljskega zvonika pa sploh ne more pozabiti.
 

  • Share/Bookmark

NAHRANILA TE BOM S PIČKO

Telefon je zazvonil. Bil sem nekoliko presenečen. Ona je bila. Rdečelaska. Rekla je, da se lahko srečava pri njej za dve strastni uri. Ima v službi premor. Froci so v Ljubljani, mož dela, v Novem mestu je vroče, ona pa me hoče. Kot večino dni. Šala. Lepo. Prositi se nisem dal, čeprav sem jo malo že imel na sumu, da se mi morda hoče kako maščevati za tisti psevdosadomazo pred dnevi. Odvihral sem k njej, ne da bi sploh razmišljal o ostalih zadevah, ki sem jih opravljal ali bi jih moral opravljati. Njen klic mi je povsem zameglil um in oko. V vsakem oziru sem imel samo še njo pred sabo. Drugo me ni več zanimalo. Če si me ona zaželi, je to kot ukaz! Ni izbire, ni razmisleka. Cilj je le eden. Poti se pa najde na tisoče, samo da se dospe. Pozabil sem tudi na pravilo, ki ga imam sicer z njo, da fukava le v Podgorju. Jebeš norme, jebeš uzance, jebeš konvencije! Kdo kurca je pa lahko načelen v takih trenutkih? Z zanosom sem odpeketal k njej.

Ko sem prispel v njeno stanovanje, sem jo hotel direktno naskočiti. A je imela boljšo in povsem enostavno idejo. Seveda sem ubogal.

Slekla se je. Obdržala je le čudovit modrc, nogavice s podvezami in z debelejšim čipkastim robom ter zelo lepe rdeče čevlje z visoko peto. Vzburljivo. Detel je kar utripal. Na posteljo je v steklenih posodicah razporedila različno sadje. Priložila je tudi nož. Nisem točno vedel, kaj to bo. Ulegla se je na svojo veliko posteljo, svileno posteljnino srebrne barve je pripravila za to priložnost, in razkrečila noge. Njene noge ljubim na nek poseben način. Rad jih vidim v kakšnem frfotavem, lahkotnem, krajšem krilu, in čakam, da ji ga za kratek trenutek dvigne veter. Pa tega trenutka še nisem dočakal. Še čakam.
Meni je rekla, naj se slečem od pasu navzgor. Samo to.

Vprašala me je, če sem lačen. Sem, zelo sem, tebe sem lačen kot volk z Gorjancev, sem ji rekel kot kak poet. Kaj pa sadje, bi jedel tudi sadje, je vprašala. Bi, sem odvrnil. Bi oboje, je vprašala. Tebe z veseljem, sadje pa tudi, če pač pride zraven, sem povedal. Dragi moj mladi jebač, potem pa kar na delo, je ukazala, dovoli, da te osebno nahranim. Nahranila te bom s pičko, je zažgolela. Meni se je to slišalo kot pravljica. Mar sanjam? Kje sem? Še diham?

Čakale so me rdeče jagode, banane, zelen kivi, zelo zrele breskve, celo grozdje pa še marelice. Med razkrečenimi nogami na svileni posteljnini me je pričakovala tudi njena lepa pička. Vse je bilo na kupu. Kaj bi človek sploh hotel več?

Ampak človek lahko dobi več! Zahtevala je, da vzamem jagode in jih stlačim v njeno pičko. Uf, ljubim take zahteve! Jemal sem jagodo za jagodo in jih vtikal noter. Zraven sem ji z njimi še malo dražil ščegetavček in jo seveda za vsakim drobnim dejanjem lepo poljubil na mucko. Noter je šlo kar nekaj teh mehkih jagod in vse so se malo stisnile. Iz pizde moje rdečelaske je pritekel rdeč sokec. Izdatno je zadišalo. Kot kak sokovnik je bila, vam rečem. Bilo mi je blazno všeč. Njej pa itak. Potem je rekla, da naj ji grem zdaj pa v pičko, jemljem ven, kar bom dosegel, in vse to pojem. Bajno. Pa sem šel še v to smer. Sprva je nekaj te kaše kar sama nekako iztisnila ven, jaz pa sem samo nastavil usta. Kako čudovito. Potem sem ji šel s prsti noter in počasi praznil to lepo in toplo skledico ter jedel. Govorila nisva nič. Vse je bilo že jasno. Zadevo sva nato ponovila z drugim sadjem. Z bananami. Nisem smel vtakniti cele banane, kakor bi človek banalno pomislil in morda upal, ampak sem jo moral narezati na koščke. Zato je torej bil nož. Pizda, sem res užival. Rad imam njeno domišljijo. Banana prežeta s sokom njene pičke! Pa bi človek sploh lahko hotel kaj bolj užitnega?! Tako sva se zabavala in me je počasi hranila dobro uro. Ona je bila kot v transu, ko sem vtikal vanjo sadeže, jo poljubljal ter ji segal v pičko. Jaz pa sem itak doživel pravo razsvetljenje. Zares.

To je bila ena najbolj odštekanih, a obenem ena od najbolj prijetnih dogodivščin v mojem življenju. Na koncu me je še lepo pobožala po Detlu. Zadovoljen sem odšel.
Zaradi mene bi se po tem lahko ta dan še cel svet podrl, pa bi jaz na koncu tega dne vendarle rekel, da je za mano en fantastičen dan!

Rdečelaska moja, ti si zakon! Že samo gledam te rad. Kaj šele ostalo.

  • Share/Bookmark

Starejši zapisi »